← Slovenija

Dostop do prodajnih pogodb za nadzorni odbor občine - IPRS

Dostop do prodajnih pogodb za nadzorni odbor občine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.07.2020 Številka: 07120-1/2020/470 Kategorije:Občine, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Občine, Pravne podlage, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje – Ali sme občina nadzornemu odboru posredovati vso dokumentacijo iz prodajnih pogodb, ki jih je občina sklenila v preteklih 4 letih, vključno z osebnimi podatki v dokumentih? Zanima vas zlasti ali bi morali osebne podatke (kupcev) anonimizirati, saj menite, da njihovo razkritje (obdelava) ni nujno potrebna, da se nadzor kvalitetno opravi? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP je glede dostopa nadzornega odbora občine do dokumentov občine, z vidika varstva osebnih podatkov izdal mnenje: Seznam neplačnikov in dokumentacija kandidatov, št. 0712-1/2019/500, z dne 06.03.2019, ki je objavljeno na spletni strani IP. Iz navedenega mnenja v bistvu izhaja, da je nadzorni odbor občine upravičen do dokumentacije, vključno z osebnimi podatki, v kolikor gre za izvrševanje njegove pristojnosti kot najvišjega organa nadzora javne porabe v občini (
  8. člen Zakona o lokalni samoupravi). Pri tem pa je treba upoštevati tudi načelo najmanjšega obsega podatkov iz člena 5

(1)(c) Splošne uredbe. Po prvem odstavku
  1. člena ZLS, je nadzorni odbor občine najvišji organ nadzora javne porabe v občini, ki opravlja tudi nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine. Po osmem odstavku
  2. člena ZLS pa statut občine določa naloge, postopke in načine dela nadzornega odbora, oblikovanje nadzornega odbora, načela za organizacijo dela in predstavljanje nadzornega odbora, obveznosti in pravice občinskih organov v zvezi z delom ter priporočili in predlogi nadzornega odbora ter javnost dela nadzornega odbora. IP v okviru mnenja ne more presojati ali konkretna dokumentacija, ki jo zahteva nadzorni odbor sodi v okvir njegovih pristojnosti. IP lahko le na splošno ugotovi, da občina kot upravljavec osebnih podatkov (skupaj s svojimi organi) ima pravno podlago za pregledovanje lastnih sklenjenih pogodb in druge dokumentacije v zvezi s prodajo občinskega premoženja za namen nadzora nad lastnim poslovanjem po pravilih, ki jih določajo predpisi. Slednje pa občina skladno z ZLS izvršuje prek nadzornega odbora občine, kot njenega organa. IP dodatno pojasnjuje, da gre pri posredovanju dokumentacije med občino in nadzornim odborom za posredovanje osebnih podatkov znotraj upravljavca, saj je nadzorni odbor po
  3. členu ZLS organ občine, občina pa je samostojna oseba javnega prava (
  4. člen ZLS). Za skladno obdelavo osebnih podatkov znotraj upravljavca je treba spoštovati tudi pravila varne obdelave osebnih podatkov v smislu člena 32 Splošne uredbe in
  5. člena ZVOP-
  6. Po določbi 32
(1)Splošne uredbe mora upravljavec ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave, pa tudi tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, ki se razlikujejo po verjetnosti in resnosti, z izvajanjem ustreznih tehničnih in organizacijskimi ukrepov zagotoviti ustrezno raven varnosti glede na tveganje. To pomeni, da mora občina oceniti tveganja za pravice in svoboščine posameznikov, upoštevaje naravo, okoliščine, obseg in namen obdelave osebnih podatkov in nato sprejeti ustrezne ukrepe, ki jih predpiše v svojih aktih. Ti ukrepi med drugim vključujejo tudi, da se omeji dostop do osebnih podatkov na minimalni obseg in na tiste osebe ali organe znotraj upravljavca, ki dostop potrebujejo za izvajanje svojega dela. V tem kontekstu se lahko postavi tudi vprašanje – ali nadzorni odbor potrebuje osebne podatke iz dokumentov za svoje delo? To vprašanje se postavlja s ciljem zagotovitve varne obdelave osebnih podatkov prek zmanjšanja tveganja za neupravičen poseg v pravice in svoboščine posameznikov. Ustrezna naslovitev tveganj varne obdelave je odgovornost upravljavca, IP pa v okviru mnenja ne more presojati skladnosti konkretnih organizacijskih ukrepov z zahtevami varne obdelave osebnih podatkov. IP lahko v zvezi s tem le opozori, da morajo biti ukrepi predvideni glede na tveganje, upoštevaje naravo, obseg, okoliščine in namene obdelave osebnih podatkov. Glede narave podatkov velja opozoriti, da so podatki o porabi javnih sredstev (kamor lahko sodijo tudi podatki o prodaji občinskega premoženja) skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) po zakonu javni – tudi kolikor gre za osebne podatke (v tem primeru
  1. alineja tretjega odstavka
  2. člena ZDIJZ predstavlja zakonsko pravno podlago za razkritje osebnih podatkov prosilcu po ZDIJZ). Podatki, ki so javni po zakonu so po naravi »nevarovani« osebni podatki. Kolikor gre za podatke, ki javni po zakonu, je tudi tveganje za neupravičen poseg v pravice in svoboščine posameznikov pri internem dostopu znotraj organizacije ustrezno majhno, kar upravljavec lahko upošteva tudi pri določanju ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov. Dalje IP meni, da ne gre zanemariti okoliščine, da je nadzorni odbor občine po zakonu najvišji organ nadzora javne porabe v občini, ki opravlja tudi nadzor nad ravnanjem s premoženjem občine (prvi odstavek
  3. člena ZLS). Glede na zakonsko ureditev položaja nadzornega odbora, IP meni, da se to okoliščino lahko upošteva tudi pri sprejemu ustreznih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov, tako da se omeji dostop do osebnih podatkov, le kadar obstajajo konkretna in utemeljena tveganja. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.