Telesne kamere gasilcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.06.2020 Številka: 07121-1/2020/1082 Kategorije:Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Pravne podlage, Snemanje sej in javnih dogodkov, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je dne
- 2020 prejel vaše zaprosilo za mnenje v zvezi z dopustnostjo uporabe kamer na gasilskih čeladah. Navajate, da v določenem naselju, ko vaši zaposleni pridejo pogasiti požar, ljudje vanje in v gasilska delovna vozila mečejo kamenje, kar povzroča škodo in predstavlja nevarnost za zaposlene gasilce. Policisti so vam svetovali, naj imajo gasilci na čeladah kamere in dogodke posnamejo, kar bi služilo kot dokaz pri pregonu teh oseb. Zanima vas, ali za takšno snemanje obstaja ustrezna pravna podlaga oziroma ali lahko to uredite? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP pojasnjuje, da v okviru mnenja ne more podati stališča glede skladnosti konkretnih predvidenih obdelav osebnih podatkov. IP lahko podaja dokončna stališča glede skladnosti konkretnih obdelav osebnih podatkov le v okviru inšpekcijskega ali drugega ustreznega postopka. V okviru mnenja lahko poda le usmeritve na pogoje, ki jih morajo upravljavci upoštevati za zagotavljanje skladnosti s Splošno uredbo. Ker snemanje, ki ga omenjate, s seboj nosi več tveganj za pravice in svoboščine posameznikov, IP meni da je ustrezno, da pred uvedbo snemanja preverite možnosti za zakonito izvedbo prek priprave ocene učinka na varstvo osebnih podatkov. Izvedba ocene učinkov je v določenih primerih tudi obvezna, med drugim tudi kadar obstaja »nesorazmerje moči« med upravljavcem in posameznikom. Seznam dejanj obdelave za katere velja zahteva po izvedbi oceni učinka in Smernice IP glede izvedbe ocene učinka, najdete na spletni strani IP. Da je obdelava skladna s pravili varstva osebnih podatkov mora zagotavljati spoštovanje vseh načel varstva osebnih podatkov. Načela določa člen 5 Splošne uredbe, po katerem morajo biti osebni podatki: (a)obdelani zakonito, pošteno in na pregleden način v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki („zakonitost, poštenost in preglednost“); (b) zbrani za določene, izrecne in zakonite namene ter se ne smejo nadalje obdelovati na način, ki ni združljiv s temi nameni; nadaljnja obdelava v namene arhiviranja v javnem interesu, v znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)ne velja za nezdružljivo s prvotnimi nameni („omejitev namena“); (
- c)ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo („najmanjši obseg podatkov“); (
- d)točni in, kadar je to potrebno, posodobljeni; sprejeti je treba vse razumne ukrepe za zagotovitev, da se netočni osebni podatki brez odlašanja izbrišejo ali popravijo ob upoštevanju namenov, za katere se obdelujejo („točnost“); (
- e)hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko hranijo daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1), pri čemer je treba izvajati ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe iz te uredbe, da se zaščitijo pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki („omejitev hrambe“); (f) obdelani na način, ki zagotavlja ustrezno varnost osebnih podatkov, vključno z zaščito pred nedovoljeno ali nezakonito obdelavo ter pred nenamerno izgubo, uničenjem ali poškodbo z ustreznimi tehničnimi ali organizacijskimi ukrepi („celovitost in zaupnost“). Glede zakonitosti Video in avdio snemanje lahko zadeva tudi področje varstva osebnih podatkov, če so posamezniki na posnetkih prepoznavni. V tem primeru je treba za zakonito snemanje in posredovanje posnetkov (npr. pristojnim službam) zagotoviti ustrezno pravno podlago v smislu Splošne uredbe. Snemanje pa lahko tudi presega zgolj področje varstva osebnih podatkov in poseže tudi na širše področje zasebnosti, kjer je predvideno sodno varstvo (civilno-pravna in kazenska odgovornost kadar pride do neupravičenega ali občutnega posega v zasebnost posameznika). Splošna uredba glede obdelav osebnih za izvajanje nalog, ki so v javnem interesu (6
(1)(e) Splošne uredbe) napotuje na nacionalno ureditev glede pravil varstva osebnih podatkov. Poklicna gasilska enota Krško, ki deluje kot javni zavod, in opravlja javno službo, skladno z ZVOP-1 sodi v javni sektor. Obdelave osebnih podatkov, ki jih izvajajo subjekti javnega sektorja za izvrševanje svojih zakonskih pristojnosti, pa je treba obravnavati skladno s
- členom ZVOP-
- Po prvem odstavku
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Po četrtem odstavku
- Člena ZVOP-1 se lahko – ne glede na prvi odstavek tega člena – v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. IP po pregledu področne zakonodaje ugotavlja, da ta ne ureja možnosti gasilcev za nošenje kamere za namene zbiranja dokazov za morebitne kazenske in druge postopke zoper osebe, ki bi ogrožale varnost in premoženje gasilskih enot na terenu – za gasilce torej ne obstaja torej zakonska določba v smislu prvega odstavka
- člena ZVOP-1, ki bi dopuščala avdio in video snemanje kot policiji to dopušča prvi odstavek
- člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol) za dokazovanje prekrškov in kaznivih dejanj ter identificiranju kršiteljev oziroma storilcev. Slednje je sicer tudi razumljivo, saj primarna naloga gasilcev ni zbiranje dokazov za pregon storilcev kaznivih dejanj ali prekrškov. Glede na navedeno bi bilo mogoče podlago za snemanje zagotoviti le v okviru omenjenega četrtega odstavka
- člena ZVOP-1 – torej, če bi utemeljili, da je to nujno potrebno za izvrševanje vaših nalog in da se s tem ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Pri tem je treba zlasti utemeljiti, da je ukrep primeren za dosego dopustnega cilja (s tem ukrepom se doseže cilj), da se cilja ne da doseči z milejšimi sredstvi, ki manj posegajo v zasebnost in da je korist večja od posega v zasebnost oz. upravičenega pričakovanja zasebnosti (sorazmernost v ožjem smislu). Pri utemeljevanju primernosti in nujnosti je treba upoštevati, da snemanje neposredno ne zagotavlja varnosti – lahko ima odvračalen učinek za prihodnje napade, vendar pa samo snemanje napadov ne preprečuje. Z vidika zagotavljanja varnosti gasilcev bi bilo tudi sicer odgovorno in neposredno bolj učinkovito npr. zagotoviti policijsko spremstvo v območja, kjer se pričakujejo napadi na gasilce in vozila. Če se drugi ukrepi izkažejo za neučinkovite pa bi bil lahko poseg v zasebnost upravičen, če so hkrati zagotovljeni tudi drugi ustrezni zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo spoštovanje načel varstva osebnih podatkov – transparentnost, omejitev namena, najmanjši obseg obdelave, najkrajši rok hrambe, itd. Glede transparentnosti Transparentnost terja od upravljavca, da skladno s členi 13 in 14 Splošne uredbe obvesti posameznike, na katere se osebni podatki nanašajo, vse potrebne informacije v zvezi z obdelavo (vključno z možnostjo uveljavljanja pravic). V opisanih okoliščinah morda informiranje ne bo enostavno izvedljivo neposredno »na licu mesta«, vendar pa ustrezna publiciteta namere snemanja prek sporočil medijem in spletnih objav lahko tudi pomembno odvračilno vpliva na storilce in je lahko zato učinkovita tudi pri preprečevanju posledic. Transparentnost je temeljno vodilo in zahteva pri obdelavi osebnih podatkov, zato »prikrito snemanje« lahko vpliva na obstoj pravne podlage za zakonitost snemanja. Glede omejitve namena Omejitev namena preprečuje, da bi se podatki uporabili za druge namene, ki niso združljivi z namenom zbiranja (npr. objava na posnetku spletu za izvedbo »javnega linča«). Združljivost namenov se presoja po kriterijih, ki jih določa člen 6
(4)Splošne uredbe. Nadaljnja uporaba posnetkov za namene, ki niso združljivi ni dopustna in predstavlja kršitev Splošne uredbe. Glede najmanjšega obsega podatkov Najmanjši obseg podatkov v primeru snemanja za namen pridobitve dokaza za pregon storilcev kaznivih ravnanj se nanaša zlasti na to, da snemanje ni dopustno v vsaki akciji in ves čas, temveč le v najmanjšem dopustnem obsegu (torej le primeru incidenta in le tistih posameznikov, ki izvajajo napad). Nikakor ni skladno z načelom najmanjšega obsega podatkov, da bi se snemanje izvajalo ves čas in vsakokrat, ko se izvaja gasilska intervencija na določenem območju (ali celo povsod). Glede omejitve hrambe Omejitev hrambe se v tem primeru nanaša na najmanjši potreben čas hrambe posnetkov (na primer do predaje posnetkov pristojnim organom). Glede celovitosti in zaupnosti Treba je zagotoviti varno hrambo posnetkov, vključno s preprečevanjem dostopa nepooblaščenim osebam in neupravičenemu spreminjanju ali razširjanju teh posnetkov. Nespoštovanje kateregakoli od navedenih načel lahko vpliva na obstoj pravne podlage za snemanje po četrtem odstavku
- člena ZVOP-
- Skladnost konkretne obdelave osebnih podatkov upravljavec vnaprej preveri prek izvedbe omenjene ocene učinka na varstvo osebnih podatkov. Zagotovitev ustreznih ukrepov za zmanjšanje tveganj na pravice in svoboščine posameznikov, ki jih primeroma navajamo zgoraj, pa je posebej zahtevano tudi s členom 25 Splošne uredbe (vgrajeno in privzeto varstvo osebnih podatkov). Da je upravljavec predvidel in izvaja ustrezne ukrepe za zajezitev tveganj (npr. takojšnje brisanje posnetkov po predaji policiji, ustrezno obveščanje, ipd.), pa mora biti upravljavec sposoben tudi dokazati (člen 24 Splošne uredbe). Dokumentacija o izvedeni ocena učinka pa služi tudi kot del dokumentacije s pomočjo katere upravljavec izkazuje skladnost, zlasti pa upravljavcu omogoči pripravo, da predvidi ustrezne ukrepe in jih tudi izvaja. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026