← Slovenija

Videonadzor občinske poti - IPRS

Videonadzor občinske poti + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1784 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede izvajanja videonadzora javne (občinske) poti s strani vašega soseda. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  2. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točko prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  6. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora, niti se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal, zato vam na podlagi vašega zaprosila za mnenje v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora. Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem inšpekcijskem postopku. IP nadalje pojasnjuje, da je videonadzor sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. Videonadzor na javnih površinah v zakonodaji Republike Slovenije ni izrecno urejen, zato se za njegovo zakonito izvajanje uporabljajo splošne določbe ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku veljave Splošne uredbe o varstvu podatkov. Odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora je vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP pojasnjuje tudi, da je osebni podatek skladno s
  7. točko
  8. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Na podlagi navedb v vašem zaprosilu IP meni, da bi lahko šlo pri opisanem snemanju javne (občinske) poti (razen če bi bila kakovost posnetkov tako slaba, da ne bi bilo mogoče prepoznati niti posnetih posameznikov niti drugih podatkov, ki bi lahko omogočali njihovo določitev) za obdelavo osebnih podatkov, saj bi nastali posnetki lahko predstavljali zbirko osebnih podatkov. V tem primeru bi bilo pri njihovi obdelavi treba spoštovati določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov in ZVOP-
  9. Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je tako treba imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa je treba poskrbeti tudi za druge vidike obdelave, ki jih predpisuje Splošna uredba o varstvu podatkov (obvezno informiranje posameznikov, ustrezna opredelitev rokov hrambe, zagotovitev varne obdelave podatkov, omejitev in sledljivost dostopov do posnetkov ipd.). Za zakonito obdelavo osebnih podatkov je torej treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku
  10. člena, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (d) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (f) obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok.«. Ob tem je treba upoštevati, da se zadnja točka (f) ne more uporabljati za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. IP ponovno poudarja, da je primarna odgovornost za zakonito in pošteno obdelavo osebnih podatkov na upravljavcu, izbira pravilne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov pa je odvisna zlasti od konkretnih okoliščin primera. IP v zvezi z izvajanjem videonadzora na javnih površinah zagovarja stališče, da je le-ta dopusten le izjemoma in sicer, ko je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov upravljavca osebnih podatkov (izvajalca videonadzora) in nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se osebni podatki (posnetki) nanašajo. Ob tem IP opominja, da mora v skladu s
  11. členom ZVOP-1 oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor (v konkretnem primeru torej vaš sosed), o tem objaviti obvestilo, in sicer na način, ki bi omogočal posamezniku, da se seznani z izvajanjem videonadzora najkasneje takrat, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Takšno obvestilo mora vsebovati najmanj

(1)informacijo o tem, da se izvaja videonadzor,
(2)naziv osebe, ki izvaja videonadzor ter
(3)telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki, poleg teh informacij pa mora izvajalec videonadzora na enostaven in pregleden način zagotoviti še vse dodatne informacije, ki jih določata prvi in drugi odstavek
  1. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Za več informacij si lahko na naši spletni strani tudi preberete smernice o videonadzoru: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf Prav tako je IP glede videonadzora javnih površin izdal številna mnenja, ki so objavljena na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/ IP sklepno dodaja še, da neupravičeno slikovno snemanje lahko v določenih primerih pomeni tudi kršitev določb druge področne zakonodaje, npr. določbe
  2. člena Kazenskega zakonika (KZ-1; Uradni list RS, št. 55/08, 66/08 – popr., 39/09, 55/09 – odl. US, 91/11,54/15, 38/16, 27/17, 23/20), če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Posameznik, ki meni, da se z uporabo videonadzora posega v njegove osebnostne pravice, lahko v skladu s
  3. členom Obligacijskega zakonika (OZ; Uradni list RS, št. 97/07 – UPB, 64/16 – odl. US, 20/18 – OROZ631) s tožbo od sodišča zahteva, da sodišče odredi prenehanje dejanja (v konkretnem primeru izvajanja videonadzora), s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica oziroma da se prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. S spoštovanjem. Pripravil: Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.