Merjenje telesne temperature + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 09.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1803 Kategorije:Informiranje posameznika, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Informiranje posameznika, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Zanima vas, ali je z vidika varstva osebnih podatkov sporno, da bi se ob vstopu v zdravstveni dom pacienta povprašalo o njegovem zdravstvenem stanju (vročina, nahod, kašelj, glavobol, izguba okusa/vonja, ... ) in izmerilo temperaturo, kar bi se zabeležilo na obrazcu, ki bi ga pacient tudi lastnoročno podpisal. Obrazec bi se hranil 14 dni v ambulanti/drugi strokovni službi, v katero je bil pacient namenjen, po 14 dneh pa bi se ta obrazec uničil. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da lahko podaja nezavezujoča mnenja in pojasnila, ne more pa izven konkretnih inšpekcijskih postopkov upravljavcem svetovati, kako organizirati določene procese in v tem okviru obdelovati osebne podatke, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev z vidika skladnosti s predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Prav tako IP ni pristojen presojati ustreznosti zdravstvenih ukrepov in njihove učinkovitosti. Zato IP na vaše vprašanje v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila. Posebne okoliščine, na primer ko je ogroženo tako zdravje posameznika kot javno zdravje, lahko terjajo ukrepe, ki posegajo tudi na področje obdelave podatkov v zvezi z zdravjem posameznika, ki sodijo med posebne vrste osebnih podatkov. Obdelava tovrstnih podatkov je praviloma prepovedana, razen pod izrecno določenimi pogoji iz člena 9
(2)Splošne uredbe. Ukrepi, ki posegajo na področje obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, so lahko tudi v zaščiti življenjskih interesov posameznikov in v javnem interesu na področju javnega zdravja. Vendar pa gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zdravstvena stroka. IP zato meni, da morate glede na lastno oceno tveganj presojati nujnost obdelave osebnih podatkov in imeti v primeru obdelave ustrezno pravno podlago iz členov 6
(1)in 9
(2)Splošne uredbe. Pri tem pa morate upoštevati tudi načelo sorazmernosti in vedno izbrati tisti ukrep, ki najmanj poseže v pravice posameznika glede na zasledovani zakoniti cilj. Ukrepa torej ne bi smeli odrejati, če je mogoče primerljiv učinek doseči z milejšimi ukrepi. Če se na ravni posameznih organizacij določen ukrep opredeli kot nujen, potreben in učinkovit, pa ga je treba izvajati na način, ki najmanj posega v telo in zasebnost posameznika in brez prekomerne obdelave osebnih podatkov. Prav tako morate upoštevati znanstvena spoznanja in priporočila zdravstvene stroke o naravi virusa in bolezni COVID-19. IP je seznanjen z enim od priporočil Evropske komisije, ki je ukrep merjenja temperature ocenila kot nizko učinkovit in hkrati cenovno zelo drag, saj daje številne lažne rezultate. Zgolj povišana temperatura namreč glede na ugotovitve strokovnjakov ne pomeni nujno okužbe. Če posameznik pred prihodom vzame zdravilo za zniževanje temperature, je podatek napačen. Številni posamezniki, ki so okuženi z virusom, tudi ne kažejo znakov povišane temperature. Vsekakor gre za vprašanje, na katerega mora primarno podati odgovor zakonodajalec in zdravstvena stroka. Ob odločanju o obveznih in priporočenih ukrepih pa morajo tako zakonodajalec pri pripravi morebitnih predlogov zakonodaje kot na praktični ravni druge organizacije glede na veljavno zakonodajo presoditi zlasti: ali je res nujno in primerno, da organizacija meri in/ali spremlja telesno temperaturo posameznikov, npr. zaposlenih, pacientov ali obiskovalcev; ali je ob upoštevanju specifičnih okoliščin nujno in primerno te podatke hraniti; katere podatke se v zvezi s takim ukrepom obdeluje in hrani, za kakšen namen ter koliko časa; ali obstajajo morebitni drugi manj invazivni ukrepi, ki so celo bolj učinkoviti z vidika dejanskega preprečevanja širjenja okužbe; če gredo priporočila zdravstvene stroke ali celo zakonski predlogi v smer, da se takšno merjenje oziroma spremljanje izvaja, je treba posameznike o tem ustrezno obvestiti skladno z določbami člena 13 Splošne uredbe, prav tako pa je treba upoštevati vsa temeljna načela varstva osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe) ter zagotoviti vse ostale potrebne in ustrezne varovalke Glede roka hrambe IP pojasnjuje, da se lahko skladno s členom 5
(1)(e)Splošne uredbe osebni podatki hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo. Upravljavec pa je tisti, ki mora glede na konkreten namen obdelave in okoliščine presoditi, v kakšnem obsegu je primerna hramba določenih osebnih podatkov, če sploh. Kot že izpostavljeno, IP v okviru mnenja ne more presoditi, ali je praksa glede merjenja temperature, ki jo opisujete, ustrezna. Kakšne preventivne ukrepe za preprečevanje širjenja bolezni COVID-19 boste predpisali, je namreč naloga in odgovornost vas kot upravljavca. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026