Podatki iz najemnih pogodb z občino + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.10.2020 Številka: 07120-1/2020/545 Kategorije:Občine, Pravne podlage --> Kategorije: Občine, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov iz najemnih pogodb za zemljišča, ki so v lasti občine. Navajate, da prejemate prošnje za posredovanje imen in priimkov ter naslovov najemnika (ali najemnikov) zemljišč, ki so v lasti občine. Zakon o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZSPDSLS-1) določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače (načelo javnosti). Iz tega sklepate, da bi to lahko pomenilo, da je javna tudi identiteta najemnika. Pojasnjujete, da je praksa občine taka, da je na najemnih pogodbah, ki jih je posredovala javnosti prek instituta dostopa do informacij javnega značaja, prikrila ime in priimek ter naslov najemnika. Glede na navedeno vas zanima, ali lahko tretjim osebam posredujete ime in priimek ter naslov bivališča najemnika, ki ima z občino sklenjeno najemno razmerje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakonsko podlago za obdelavo (posredovanje) imen in priimkov najemnikov nepremičnin v lasti občine lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja, če gre za podatke povezane s porabo javnih sredstev. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da splošno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov ureja člen 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Prav tako so, kljub uporabi Splošne uredbe o varstvu podatkov, veljavne tudi določbe prvega, drugega in četrtega odstavka
- člen ZVOP-1, ki ureja pravne podlage v javnem sektorju. Tako se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v primeru objavljanja podatkov, ki so v povezavi s porabo javnih sredstev, upoštevajoč točko c člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18, v nadaljnjem besedilu ZDIJZ). ZDIJZ vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (
- člen). Na podlagi ZDIJZ lahko vsak posameznik dostopa do tistih informacij, ki ne pomenijo ene od taksativno naštetih izjem, na podlagi katerih je, če so seveda podane in utemeljene, mogoče zavrniti pravico posameznika do dostopa do informacij javnega značaja (prvi odstavek
- člena). Podatki, ki so povezani s porabo javnih sredstev, po tretjem odstavku
- člena ZDIJZ, ne sodijo med varovane osebne podatke. Če gre torej za informacije, povezane s porabo javnih sredstev, govorimo o prosto dostopnih informacijah javnega značaja. Pri tem pojasnjujemo, da IP kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja žal izven konkretnega pritožbenega postopka ne more dajati mnenj glede vprašanj, ali so določeni dokumenti oziroma podatki informacije javnega značaja, je pa IP o dostopu do njih že večkrat odločal. Tako je npr. v odločbi, št. 090-215/2017 dne
- 2017 prosilcu odločil, da podatki o imenu in priimku fizične osebe, ki sklene pogodbo z občino, ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov, saj so ti podatki povezani s porabo javnih sredstev. Slednje pa nikakor ne velja tudi za preostale osebne podatke in druge vrste varovanih podatkov (npr. podatek o stalnem prebivališču, datum rojstva, EMŠO, davčna številka, številka transakcijskega računa ipd.), saj presegajo pojem podatka o porabi javnih sredstev. Vprašanje, kateri osebni podatki so povezani s porabo javnih sredstev, se mora presojati ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov po členu 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Točka c člena 5
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (»najmanjši obseg podatkov«). To pomeni, da se smejo na podlagi navedene »izjeme od izjem« razkriti le tisti osebni podatki, ki so nujno potrebni, da se doseže namen ZDIJZ in v vašem primeru namen ZSPDSLS-
- Namen ZDIJZ (
- člen) je v je v zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočanju uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja, pri čemer si morajo organi za uresničitev tega namena prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delu. Med tem ko ZSPDSLS -1 v
- in
- členu, kot dve izmed glavnih načel ravnanja s stvarnim premoženjem, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. Upravljavec stvarnega premoženja vodi postopke ravnanja s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti na način, ki zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev, ravnanje s stvarnim premoženjem države in samoupravnih lokalnih skupnosti pa je javno, razen v primerih, ko poseben zakon določa drugače. Ob tem pa IP še poudarja, da izven inšpekcijskega postopka ne more podati konkretne presoje zakonitosti obdelave osebnih podatkov. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/, s posameznimi odločitvami IP v postopkih dostopa do informacij javnega značaja pa se lahko seznanite na spletni strani IP https://www.ip-rs.si/ijz/, kjer redno objavljamo izdane odločbe. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026