Vpogeld v spis in varstvo OP - IPRS

Vpogeld v spis in varstvo OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1820 Kategorije:Pravne podlage, Upravni postopki --> Kategorije: Pravne podlage, Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede varstva osebnih podatkov pri vpogledu v spis po 82 .členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). Navajate, da ste v dilemi sem glede možnosti pregledovanja spisov po
3. členu ZUP, saj za pregledovanje zadostuje zgolj verjetno izkazan pravni interes. Zanima vas, ali so kakšne omejitve glede varstva osebnih podatkov? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
6. točko prvega odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Kadar so v konkretnem upravnem postopku izpolnjeni pogoji za vpogled v spis in ni morebitnih drugih zakonskih omejitev,
9. člen ZUP zagotavlja pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov na dokumentih iz tega postopka. Uvodoma izpostavljamo, da lahko IP posamezne primere obdelave podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Zato poudarjamo, da IP v mnenju ne more namesto upravljavca presojati, ali je posamezna zahteva za posredovanje podatkov utemeljena, to je izključna naloga in odgovornost upravljavca. Poleg tega IP poudarja, da, v skladu s prakso Ustavnega sodišča RS, ni pristojen posegati v vodenje uradnih postopkov, za katere so pristojni drugi organi. Pravica do varstva osebnih podatkov je ustavna pravica (
10. odstavek
11. člena Ustave RS), ki zagotavlja vsakomur, da se seznani z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj in sodno varstvo ob njihovi zlorabi (
12. odstavek
13. člena Ustave RS). Ločeno od te pravice pa procesni predpisi predvidevajo procesne pogoje za vpogled v spise, kot so določeni v procesni zakonodaji (npr.
14. člen ZUP). IP v zvezi s temi postopki ni pritožbeni organ in ni pristojen za njihovo tolmačenje. Lahko pa neformalno pojasnimo, da za razliko od strank in stranskih udeležencev, pri katerih ima pravica do vpogleda v spis, ki jo ti uresničujejo na podlagi prvega odstavka
15. člena ZUP, nedvomno procesno naravo, je pri tretjih osebah, ki niso neposredno udeležene v postopku, pravna narava te pravice drugačna. Zanje pravica iz drugega odstavka
16. člena ZUP ni del njihovega procesnega položaja v upravnem postopku, ampak je posebna zakonska pravica, ki ima svoj specifični namen in se o njej odloča v posebnem postopku, v katerem se odloča o samostojnem zahtevku tretje osebe. Ker se torej o vpogledu tretje osebe v spis odloča v samostojnem (upravnem) postopku, IP nima pristojnosti dajati navodil glede ravnanja pristojnih upravnih organov v njihovih upravnih postopkih. S tem bi namreč posegel v ustavni položaj pristojnega upravnega organa (načelo samostojnosti uprave, drugi odstavek
17. člena Ustave RS), kar je tudi v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države iz
18. člena Ustave RS (enako Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne
20. 2013). Za ugotavljanje verjetnega obstoja pravne koristi skladno z drugim odstavkom
21. člena ZUP je v konkretnem primeru, torej pristojen upravni organ, ki je prejel zahtevo. IP lahko v zvezi s tem zgolj pojasni, da kadar so izpolnjeni pogoji za vpogled v spis v konkretnem upravnem postopku in za to ni posebnih drugih morebitnih zakonskih omejitev,
22. člen ZUP zagotavlja pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov na dokumentih iz tega postopka. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je namreč treba imeti zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6