Dostop do starih matičnih podatkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 06.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1768 Kategorije:Pravne podlage, Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: Pravne podlage, OP umrlih Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede javnega dostopa do starih matičnih podatkov. Navedli ste, da so matični podatki o državljanih, ki jih je Cerkev vodila v krstnih, poročnih in mrliških knjigah od začetka
- stoletja, shranjeni v nadškofijskem arhivu. Do nedavnega so bile te knjige fizično dostopne v čitalnici arhiva. Po novem so te knjige že skenirane in razpoložljive v e-obliki. Vendar arhiv omejuje dostop le v svojih prostorih. Vsako stran, ki bi jo interesent želel dobiti v e-obliki, arhiv proda po ceni 2,5 evra na stran. Glede tega imate več pomislekov in menite, da bi ti podatki morali biti javno dostopni na internetu, kot so v drugih evropskih državah. Zanima vas, ali se lahko preprečuje ljudem javni dostop do teh podatkov, čeprav obstajajo v digitalni obliki. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri posredovanju osebnih podatkov, ki so sestavni del arhivskega gradiva, je treba glede njihovega posredovanja upoštevati določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA). ZVDAGA in Uredba o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva urejata varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva tako v javnem kot zasebnem sektorju. Predlagamo, da se v zvezi z vprašanji, povezanimi z dostopom do cerkvenih arhivov proti plačilu, obrnete na Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana oz. preko elektronskega naslova gp.mk@gov.si. Obdelava osebnih podatkov je na podlagi člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: a. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; b. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; c. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; d. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; e. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; f. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Glede obdelave osebnih podatkov v arhivskem gradivu je upoštevajoč točko (c) člena 6
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov treba upoštevati področno zakonodajo, v konkretnem primeru določbe Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva in arhivih (ZVDAGA; Uradni list RS, št. 30/06 in 51/14). Zakon določa, da je javno arhivsko gradivo na podlagi pisne zahteve ali prek objave na svetovnem spletu dostopno vsakomur (prvi odstavek
- člena ZVDAGA). Podrobnejše pogoje uporabe arhivskega gradiva v slovenskih arhivih pa določajo od
- –
- člena Uredbe o varstvu arhivskega in dokumentarnega gradiva (Uradni list RS, št. 42/17). ZVDAGA in Uredba urejata varstvo dokumentarnega in arhivskega gradiva tako v javnem kot zasebnem sektorju. Po določbi
- člena ZVDAGA se arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve odbere iz cerkvenega dokumentarnega gradiva v skladu z njenimi predpisi in ima lastnosti arhivskega gradiva po tem zakonu. Drugi odstavek navedenega člena določa, da ministrstvo, pristojno za arhive, v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco določi posamezne pogoje za opravljanje arhivske dejavnosti in dogovorjena sredstva za opravljanje arhivske dejavnosti Rimskokatoliške cerkve. Cerkvene arhive uvrščamo med arhive, ki hranijo zasebno arhivsko gradivo. Arhivsko gradivo Rimskokatoliške cerkve v RS predstavlja izjemno pomemben del nacionalnega spomina in v interesu Slovenije je, da se to gradivo trajno ohrani, strokovno obdeluje in zagotovi oz. omogoči njegova uporaba. Zaradi javnega interesa država sofinancira arhivsko dejavnost arhivov Rimskokatoliške cerkve (Nadškofijski arhiv v Ljubljani, Nadškofijski arhiv v Mariboru in Škofijski arhiv v Kopru), in sicer na podlagi
- člena ZVDAGA in v skladu z Dogovorom o opravljanju arhivske dejavnosti Rimskokatoliške cerkve v RS (z dne
- 2003). Uporabo gradiva določa Pravilnik o uporabi arhivskega gradiva škofijskih arhivov, sprejet na seji Slovenske škofovske konference
- maja
- Glede na to, da ministrstvo, pristojno za arhive, v dogovoru s Slovensko škofovsko konferenco določi posamezne pogoje za opravljanje arhivske dejavnosti in dogovorjena sredstva za opravljanje arhivske dejavnosti Rimskokatoliške cerkve, in da med Slovensko škofovsko konferenco in Ministrstvom za kulturo obstoji poseben sporazum, ki v bistvu izenačuje cerkvene arhive z javnimi arhivi in jih obvezuje, da poleg predpisov kanonskega prava uporabljajo tudi nekatere arhivske predpise o varstvu in uporabi arhivskega gradiva, vam IP predlaga, da se v zvezi z vprašanji, povezanimi z dostopom do cerkvenih arhivov proti plačilu, obrnete na Ministrstvo za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana oz. preko elektronskega naslova gp.mk@gov.si. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako so vsa ključna področja, ki jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov, predstavljena na https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/. Tu lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., svetovalka IP To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026