Snemanje pročelja večstanovanjske hiše + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.09.2020 Številka: 07121-1/2020/1537 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem pojasnjujete, da bi v večstanovanjski stavbi želeli postaviti kamero, ki bi snemala pročelje stavbe (okna in balkone) z namenom ugotavljanja odmetavanja odpadkov v atrije pritličnih stanovanj. Zanima vas naše mnenje glede tovrstnega videonadzora in vprašanja, ali bi se z navedenim posegalo v pravice posameznikov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Videonadzor v večstanovanjski stavbi (k čemur je zajeto tudi pročelje stavbe) je urejen v še veljavnih določbah
- člena ZVOP-
- Prvi odstavek omenjenega člena določa, da je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. V drugem odstavku je določeno, da se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Tretji odstavek
- člena pa nadalje določa, da se lahko z videonadzorom v večstanovanjski stavbi nadzoruje le dostop do vhodov in izhodov večstanovanjskih stavb ter njihovi skupni prostori. Prepovedano je izvajati videonadzor nad hišniškim stanovanjem ter delavnico za hišnika. Pri tem velja poudariti, da je dokazovanje upravičenosti vzpostavitve videonadzora na strani izvajalca in etažnih lastnikov, ki morajo izkazati, da obstaja verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Izvajalec videonadzora mora ob tem izpolniti še druge pogoje, določene v
- in
- členu ZVOP-1, in sicer mora o izvajanju videonadzora objaviti ustrezno obvestilo ter videonadzorni sistem zavarovati pred dostopom nepooblaščenih oseb (drugi, tretji in peti odstavek
- člena), poleg tega pa mora zagotoviti, da se bodo z videonadzorom nadzorovali le skupni prostori, da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja, in da ne bo mogoče izvajati sprotnega ali naknadnega pregledovanja posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke (tretji, četrti in peti odstavek
- člena). Kljub temu, da balkon in okna ne predstavljajo »vhodov v posamezna stanovanja«, ki jih je prepovedano snemati z videonadzornimi kamerami, je v ZVOP-1 izrecno določeno, da se smejo z videonadzorom nadzorovati le skupni prostori in torej ne posamezne enote, ki so v lasti posameznih etažnih lastnikov, kamor brez dvoma sodijo tudi balkon in okna. Kljub temu, da navajate, da so balkoni v večini primerov zaprti, vseeno obstaja velika verjetnost posega v zasebnost posameznikov ali vsaj (in prav tako zelo pomembno) ustvarjanja občutka nadzorovanosti v lastnih bivalnih prostorih. Posameznik, katerega balkon in okna se snema, bi lahko v primeru, da oceni, da se z določenim dejanjem posega v njegove osebnostne pravice, uveljavljal svoje pravice na pravdnem sodišču. Med drugim lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se z določenim dejanjem (npr. z izvajanjem videonadzora) posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s
- členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1 in 64/16; v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da odredi prenehanje snemanja, oz. prenehanje dejanja, s katerim se posega v njegove osebnostne pravice. V primeru nezakonitega slikovnega snemanja pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/2012 s spremembami; v nadaljevanju: KZ-1). Neupravičeno slikovno snemanje namreč lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-
- Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/, poleg tega pa si lahko ogledate tudi neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor«. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. Vsa mnenja IP so objavljena in dostopna na naši spletni strani: https://www.ip-rs.si/vop/. Prav tako pa so vsa ključna področja, kot jih ureja Splošna uredba o varstvu podatkov predstavljena na: https://www.ip-rs.si/zakonodaja/reforma-evropskega-zakonodajnega-okvira-za-varstvo-osebnih-podatkov/kljucna-podrocja-uredbe/, kjer lahko najdete veliko koristnih nasvetov glede bistvenih obveznosti podjetij in drugih organizacij za pravilno izvajanje ukrepov varstva osebnih podatkov. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Pripravila: mag. Polona Merc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026