Specifikacija računa zdravstvenih stroritev - IPRS

Specifikacija računa zdravstvenih stroritev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 30.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1956 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da ne najdete jasnih navodil, kako naj bi specificirali prilogo računa za izvajanje zdravstvenih storitev medicine dela, ko konec meseca pošljete podjetju poimenski seznam pregledanih oseb in opravljenih storitev. Pojasnjujete, da na računu naštejete samo število in vrsto opravljenih storitev, podjetja pa zahtevajo specifikacijo stroškov. Vendar v praksi to pomeni, da na prilogo računa napišete: ime priimek, obdobni pregled (EKg, spirometrija, Hemogram, Holesterol...). Izpostavljate, da se problem pojavi pri naslednjih preiskavah: - %CDT, AST, ALt, Gama-GT (alkoholizem), - test urina na droge (če ni serijsko dogovorjen pri vseh), - pregled pri psihologu (če ni serijsko dogovorjen pri vseh, ampak odredite indikacijo). Menite, da delodajalec nima pravice vpogleda v zdravstveno sliko posameznika, po drugi strani pa razumete zahtevo podjetij, da morajo vedeti, kaj plačujejo. Sprašujete, če je sprejemljivo, da na specifikacijo računa napišete ime in priimek oseb, predhodni pregled (in dogovorjeni obseg, kot je pri vseh), nato pa le številčno, da ste opravili na primer še pregled CDT2x, pregled pri psihologu 2x, ipd. Zanima vas še, ali lahko pošiljate e-račun s prilogo računa in specifikacijo neposredno v spletno banko, ali bi morali specifikacijo pošiljati posebej samo delodajalcu in ne vsem vpletenim (Bizboxu, Bančni skupini...). Ustreznejši se vam zdi drugi način, res pa je, da zahteva ustrezen komunikacijski kanal, ki ga na žalost večina delodajalcev nima. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da v okviru nezavezujočega mnenja ne more presojati ustreznosti določene rešitve, niti ne more vnaprej potrjevati posameznih rešitev ali konkretnih dejanj obdelave z vidika skladnosti z obstoječimi predpisi s področja varstva osebnih podatkov. Presojo o ustreznosti lahko izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega postopka. Zato IP na vaša vprašanja v okviru tega mnenja ne more dokončno odgovoriti, temveč v nadaljevanju podaja zgolj splošna pojasnila. V primeru, ki ga opisujete, nastopa izvajalec zdravstvenih storitev medicine dela v vlogi upravljavca, naročnikom svojih storitev pa zanje izstavi račun. Vsebina računa ali njegove priloge oziroma način specifikacije ni izrecno predpisan. Specifikacija opravljenih storitev pa je pomembna tako za naročnika kot za izvajalca, saj je namenjena preverjanju obsega in pravilnosti obračunanih storitev ter s tem pravni varnosti. IP poudarja, da delodajalec ni upravičen do podatkov o razlogih za morebitne omejitve, diagnoze, vrste bolezni oziroma do drugih zdravstvenih podatkov pregledanega delavca. Vprašanje v konkretnem primeru je torej, na kakšen način oblikovati specifikacijo opravljenih storitev ter stroškov, da ob tem ne pride do prekomerne obdelave osebnih podatkov. Načelo najmanjšega obsega podatkov (člen 5(

1. c)Splošne uredbe) je namreč eno temeljnih načel varstva osebnih podatkov, ki ob načelu vgrajenega in privzetega varstva podatkov (člen 25 Splošne uredbe) terja, da se obdela zgolj tiste osebne podatke, ki jih je potrebno obdelati za konkreten namen. Na podobno vprašanje je IP že podal mnenje, in sicer št. 0712-1/2019/1512 z dne 19. 6. 2019 (»Vsebine računov, ki jih izstavlja izvajalec obveznih zdravstvenih pregledov zaposlenih«), ki je dostopno na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/vop/. Iz tega mnenja izhaja, da navedba opravljenih storitev (npr. sedimentacija, hemogram, analiza krvnega sladkorja ipd.) ne sme vsebovati podatkov o zdravstvenem stanju, do katerih delodajalec ni upravičen. Storitve morajo biti torej specificirane tako, da iz njih ni mogoče sklepati na zdravstveno stanje posameznika. V primeru splošnega preventivnega zdravstvenega pregleda izvajalec medicine dela prav tako ne sme delodajalcu z zapisi na zdravniškem spričevalu, računu, ali na kakršenkoli drug način sporočiti konkretnih rezultatov testiranj na alkohol ter druge psihoaktivne snovi in prepovedane droge. Namen navedbe opravljenih preiskav na specifikaciji računa je v dejstvu izvedbe ter v pravilnem obračunu izvedenih storitev. Vendar pa je kljub temu specifikacija primerna le pod pogojem, da ne razkriva zdravstvenih podatkov, kar je odvisno tudi od tega, kaj je dogovorjeno pod rednim naborom storitev. Ker je specifikacija storitev pomembna le za delodajalce in ne tudi za druge vpletene, kot so banke, pa ni ustrezno, da se ta pošilja tudi njim. IP ob tem ponovno poudarja, da morajo biti osebni podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo, odgovornost za to pa nosi upravljavec. Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026