Videonadzor parkirišča + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.11.2020 Številka: 07121-1/2020/1981 Kategorije:Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor, Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Navedli ste, da nameravate postaviti videonadzorno kamero nad vaša dva (odprta) lastniška parkirna prostora pred večstanovanjsko stavbo. V preteklosti so neznani storilci vaša avtomobila že večkrat poškodovali z ostrim predmetom; dogodke ste nato prijavili policiji. Kamera bi snemala le ob zaznavi gibanja, postavili bi jo na ostrešje večstanovanjskega objekta in jo usmerili na svoja parkirna prostora. Kamera bi zajela tudi del dovoza do večstanovanjske stavbe. Na vidno mesto bi postavili tudi opozorilo. Navedli ste tudi, da ste že prejeli soglasje lastnikov, ki imajo več kot 80% lastniških deležev, opisali ste tudi nekaj ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov (geslo na računalniku, dostop bi imeli zgolj vi in redno brisanje posnetkov). Zanima vas, ali bi bili s tem v kakšnem prekršku oz. ali bi storili kaznivo dejanje. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Navedeno pomeni, da IP v okviru nezavezujočega mnenja ne more komentirati utemeljenosti oz. zakonitosti videonadzora ki ga opisujete, oz. se ne more opredeljevati glede konkretnih lokacij oziroma točk, kjer bi se videonadzor izvajal. Podamo vam lahko zgolj splošne usmeritve in priporočila. Glede podobnega vprašanja, kot je vaše, je IP že podal svoje mnenje in sicer mnenje št. 07121-1/2020/370 z dne 16.3.2020. Kot smo poudarili v citiranem mnenju, je videonadzor parkirnega mesta dopustno izvajati pod pogojem, da za izvajanje takšnega videonadzora obstaja katera od pravnih podlag iz prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe, npr. zakoniti interesi po točki (
- f)prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe. Kot izvajalec videonadzora bi morali izkazati zakonite interese (npr. varovanje premoženja), zaradi katerih je potrebno izvajati videonadzor ter obrazložiti, zakaj nad temi interesi ne prevladajo interesi ali temeljne svoboščine posameznikov, nad katerimi se izvaja videonadzor. Izvajanje takšnega videonadzora je lahko dopustno v primeru, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja in če se z videonadzorom nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Zaradi tega mora biti videonadzor usmerjen na točno določen in omejen prostor, izvajalec videonadzora pa mora izpolniti tudi vse zahteve iz 74. člena ZVOP-1 (na primer objava obvestila o videonadzoru). V delu, kjer nameravate snemati površino, ki je v skupni lasti lastnikov stanovanj večstanovanjske stavbe je treba videonadzor izvajati skladno z 76. členom ZVOP-1. Kot smo poudarili že v zgoraj citiranem mnenju, je za uvedbo videonadzora v večstanovanjski stavbi potrebna pisna privolitev solastnikov, ki imajo v lasti več kot 70 odstotkov solastniških deležev. Videonadzor se lahko v večstanovanjski stavbi uvede le, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja. Izrecno je prepovedano omogočiti ali izvajati sprotno ali naknadno pregledovanje posnetkov videonadzornega sistema preko interne kabelske televizije, javne kabelske televizije, interneta ali s pomočjo drugega telekomunikacijskega sredstva, ki lahko prenaša te posnetke. Prav tako je treba zagotoviti, da se snemajo zgolj skupni prostori in da se ne bo izvajal videonadzor vhodov v posamezna stanovanja. Dodatno morate upoštevati obveznosti, ki izhajajo iz 74. člena ZVOP-1 in sicer objaviti obvestilo o izvajanju videonadzora. Kot ste primeroma navedli že sami, je treba sprejeti tudi ustrezne tehnično-organizacijske ukrepe za zavarovanje osebnih podatkov, skladno s 24., 25. in 32. členom Splošne uredbe ter petim odstavkom 74. člena ZVOP-1, npr. glede zavarovanja videonadzornega sistema pred dostopom nepooblaščenih oseb, dostopa do prostorov, kjer se videoposnetki hranijo, določiti je treba primeren rok hrambe itd. Več informacij o videonadzoru vključno z ukrepi za zavarovanje osebnih podatkov, si lahko preberete v Smernicah IP glede izvajanja videonadzora, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_o_videonadzoru_web.pdf (predvsem na straneh 18-25), nekaj informacij o vzpostavitvi videonadzora pa najdete tudi na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/obveznosti-upravljavcev/vzpostavitev-videonadzora/. Predlagamo vam, da upoštevate navedena napotila pri vzpostavitvi videonadzora. Sprašujete, če bi bili v opisanem primeru v prekršku oz. ali bi storili kaznivo dejanje. Odgovorimo vam lahko zgolj na splošno in sicer je posamezniku, ki meni, da se z dejanjem (npr. s snemanjem) posega v njegove osebnostne pravice na voljo civilnopravno varstvo pred sodišči; pod določenimi pogoji bi lahko šlo celo za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17 in 23/20). Več o tem si lahko preberete v že izdanih mnenjih IP, npr. v mnenju št. 0712-1/2019/1782 z dne 30.7.2019. V upanju, da vam bodo naši napotki v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Pirš, univ.dipl.prav., Svetovalka Pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026