← Slovenija

Javnost registra plovil - IPRS

Javnost registra plovil + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1846 Kategorije:Pravne podlage, Svetovni splet --> Kategorije: Pravne podlage, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede javne objave podatkov o plovilih in lastnikih plovil (čolnov). Pojasnjujete, da lahko na strani eUprava (https://e-uprava.gov.si/javne-evidence/plovila/seznam-plovil.html) uporabnik vtipka le registrsko številko ali ime plovila in dobi podatke o plovilu ter osebne podatke lastnika. Po vašem mnenju to ni prav, ker povečuje tveganja za kriminalna dejanja. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informatiziran dostop do plovil v aplikaciji eUprave je zakonsko utemeljen na določbah Pomorskega zakonika. Upravljavec mora omogočiti javni dostop do podatkov iz glavne knjige slovenskega ladijskega registra (vključno z vpisnikom čolnov, ki so plovila dolžine manj kot 24 metrov). Javnost podatkov določa
  8. člen Pomorskega zakonika, podrobneje pa vpisnik čolnov ureja Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah. Obdelava osebnih podatkov je skladno s Splošno uredbo dopustna tudi, ko je obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c člena 6

(1)Splošne uredbe). Države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (
  1. c)in (
  2. e)odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX (odstavek 2 člena 6 Splošne uredbe). Podlaga za obdelavo iz točk (
  3. c)in (
  4. e)odstavka 1 je določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca. Podrobnejša ureditev v nacionalni zakonodaji v smislu odstavka 2 in 3 člena 6 Splošne uredbe za javni sektor izhaja iz 9. člena ZVOP-1, po katerem je obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (prvi odstavek). Področna zakonodajna ureditev v zvezi z javnostjo podatkov plovil izhaja iz Pomorskega zakonika (Uradni list RS, št. 62/16 – uradno prečiščeno besedilo, 41/17, 21/18 – ZNOrg in 31/18 – ZPVZRZECEP; v nadaljevanju PZ). Skladno s prvim odstavkom 208. člena PZ je slovenski ladijski register (v nadaljevanju: register) javna knjiga. Vanj se vpisujejo ladje, čolni in plavajoče naprave po določbah tega zakona (prvi odstavek 207. člena PZ). Po definicijah iz 3. člena PZ: ladja, razen vojaške ladje, pomeni plovilo, ki je usposobljeno za plovbo po morju in meri v dolžino 24 metrov ali več; čoln je plovilo, ki meri v dolžino manj kot 24 metrov; plavajoča naprava je stvar, ki je stalno privezana oziroma zasidrana ali položena na morsko dno in ni namenjena za plovbo (plavajoči hoteli, restavracije, delavnice, skladišča, pontonski mostovi, plavajoče ploščadi, kopališčne ploščadi, privezne in signalne boje, školjčišča in druge naprave za izkoriščanje morja). Glede vpisnika čolnov velja dodati, da morajo biti v vpisnik čolnov vpisani vsi čolni, razen: čolna, ki pripada ladji ali drugemu plovilu; športnega veslaškega čolna, kajaka ali podobnega plovila; čolna, krajšega od 3 metrov, razen če ima motorni pogon z močjo več kot 3,7 kW (prvi odstavek 217. člena PZ). 208. člen PZ določa, da je slovenski ladijski register javna knjiga, ki je sestavljena iz vpisnikov ladij, čolnov in plavajočih naprav. Vsak vpisnik sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Vsak ima pravico pod nadzorom pooblaščenega delavca pregledovati podatke iz glavne knjige. Register se lahko vodi kot elektronska zbirka podatkov. Iz navedenega po mnenju IP izhaja, da so lahko javni le podatki iz glavne knjige, ne pa tudi dokumenti iz zbirke listin. PZ v členih 213 – 216 natančneje določa katere podatke se vodi v glavni knjigi v vpisniku ladij. Ureditev za vodenje vpisnika ladij se po 207. členu PZ smiselno uporablja tudi za čolne, kar mora s podzakonskim aktom podrobneje urediti minister. Glavna knjiga je sestavljena iz vložkov (list A, list B in list C), kamor se vpisujejo naslednji podatki: - V list A se vpisujejo podatki o identiteti ladje oziroma ladje v gradnji ter njene osnovne tehnične značilnosti (214. člen PZ). - V list B se vpisujejo ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež lastnika ladje in njegove omejitve glede prostega razpolaganja z ladjo. V list B se vpisujejo tudi EMŠO oziroma matična in davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, ter davčna številka pravne osebe, ki niso javni podatki. V list B se vpisujejo tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja v primerih vpisa iz 2. točke prvega odstavka 210. člen tega zakona. V list B vpisnika ladij v gradnji se lahko vpišeta tudi ime in stalno prebivališče oziroma firma in sedež ladjarja in naročnika (215. Člen PZ). - V list C se vpisujejo stvarne pravice, s katerimi je obremenjena ladja ali njen del, ter na teh pravicah pridobljene pravice, zakup ladje, ladjarska pogodba za čas za vso ladjo, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja z ladjo, ki veljajo za vsakega lastnika obremenjene ladje, prepovedi obremenitve in odtujitve kot tudi vse zaznambe in druge opombe, za katere ni izrecno določeno, da se vpisujejo v kakšen drug list (216. člen PZ). Vodenje vpisnika čolnov podrobneje določa Pravilnik o čolnih in plavajočih napravah (Uradni list RS, št. 25/08, 3/10 in 6/18), ki v 6. členu prav tako določa, da vpisnik čolnov sestavljata glavna knjiga in zbirka listin. Po tem členu se glavna knjiga lahko vodi tudi kot računalniška baza podatkov. Po 8. členu tega pravilnika se v glavno knjigo vpisnika čolnov poleg sedeža uprave, njene izpostave oziroma upravne enote, kjer je čoln vpisan, vpišejo: - v list A: označba in morebitno ime čolna, vrsta in model čolna, kraj in leto gradnje ter graditelj, številka trupa, material, iz katerega je čoln zgrajen, barva čolna,dolžina in širina čolna, bruto tonaža za ribiške čolne, vrsta pogona, vrsta, znamka, model, številka in moč motorja, vrsta goriva, leto izdelave motorja, nosilnost čolna, število oseb in količina tovora, ki se sme prevažati, namembnost, najmanjše število članov posadke, ki je potrebno za varno plovbo in njihova usposobljenost, datum vpisa in številka vpisa, območje plovbe, datum pregleda, s katerim je ugotovljena sposobnost čolna za plovbo in veljavnost dovoljenja za plovbo. - v list B: podatki o lastniku čolna: osebno ime in naslov oziroma naziv in sedež, EMŠO oziroma matična številka, davčna številka lastnika, ki ni rezident Republike Slovenije, in davčna številka pravne osebe, ter omejitve glede prostega razpolaganja s čolnom, - v list C: stvarne pravice, s katerimi je obremenjen čoln, ter na teh pravicah pridobljene pravice, predkupna pravica in druge omejitve razpolaganja s čolnom, prepovedi obremenitve in odtujitve ter druge opombe. Iz navedenega sledi, da ureditev nalaga upravljavcu, da mora omogočiti javni dostop do podatkov iz glavne knjige slovenskega ladijskega registra (vključno z vpisnikom čolnov). Javnost podatkov temelji na omenjenih določbah PZ, ki določa tudi ogrodje in vsebino posameznih delov vpisnika, podrobneje pa je vpisnik čolnov urejen v Pravilniku o čolnih in plavajočih napravah. Podobno izhaja tudi iz mnenja IP Dostop do vpisnika - registra čolnov preko spleta, z dne 23.01.2008, št. 0712-24/2008/2, ki ga je IP izdal na zaprosilo pristojnega organa že v času zasnove informatiziranega dostopa prek spleta. Če menite, da obstaja preveliko tveganje za kriminalna dejanja, pa se lahko na pristojni organ (Uprava za pomorstvo RS) obrnete tudi s pobudo za spremembo zakonodaje. Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  5. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.