Videonadzor v poslovni stavbi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1872 Kategorije:Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Pravne podlage, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje glede dopustnosti uvedbe videonadzora zunanjosti in notranjosti dvonadstropne stavbe, ki se oddaja različnim poslovnim subjektom in zasebnim uporabnikom za daljše (letno) in krajše (le nekaj
- ur)časovno obdobje. Navajate, da želi najemodajalec vzpostaviti videonadzor, ki bi pokrival zunanjost stavbe (dostopne poti ter okolica stavbe) in notranjost, kjer bi se snemalo glavni vhod, stopnišče in hodnike posameznih vhodov (notranja vrata) najetih prostorov. Skrbi vas poseganje v zasebnost strank, ki bi koristile poslovne storitve najemojemalcev. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. IP uvodoma pojasnjuje, da je odgovornost za zakonito vzpostavitev in izvajanje videonadzora vedno na upravljavcu osebnih podatkov, ki mora biti to zmožen tudi dokazati. IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ne more podajati konkretnih ocen o tem, ali upravljavec izpolnjuje pogoje za uvedbo in izvajanje videonadzora. Zato vam glede dopustnosti izvajanja videonadzora posredujemo zgolj splošno mnenje. Videonadzor je sam po sebi ena hujših oblik posegov v zasebnost posameznika, zato je prav, da je ustrezno zakonsko reguliran in omejen na tisto, kar je nujno in sorazmerno za doseganje ciljev in namenov, ki naj bi jim videonadzor služil. V Sloveniji to ureja ZVOP-1, ki se v tem delu do morebitne drugačne ureditve še uporablja tudi po začetku uporabe Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedb v vašem zaprosilu IP sklepa, da gre v konkretnem primeru najverjetneje za videonadzor poslovne stavbe, v kateri ni stanovanjskih enot. V svojem dopisu ne navajate, ali je stavba v kateri najemodajalec želi vzpostaviti videonadzor v lasti enega ali več lastnikov. Če je lastnikov stavbe več, je treba za zakonito uvedbo videonadzora najprej zagotoviti zadostno kvoto soglasij lastnikov (več o tem v mnenju, ki je objavljeno na spletni strani IP: Videonadzor poslovnih stavb, št. 07121-1/2020/1164, z dne 28.06.2020). Ob predpostavki, da je lastnik stavbe zgolj en subjekt oziroma, da je doseženo zadostno soglasje, je za uvedbo videonadzora v poslovni stavbi, v kateri deluje več poslovnih subjektov, treba opredeliti različne zakonsko dopustne namene, ki jih z uvedbo videonadzornega sistema lahko zasledujejo posamezni poslovni subjekti (najemodajalec in najemniki). Poudariti velja, da je treba pogoje za uvedbo videonadzora presojati v konkretnih okoliščinah – domala za vsako kamero posebej. Najemodajalec, kot upravljavec videonadzornega sistema, mora zakonitost utemeljiti v skladu z relevantnimi določbami ZVOP-1 (zlasti dostop v poslovne prostore – 75. člen ZVOP-1 oziroma snemanje delovnega prostora – 77. člen ZVOP-1) ter členi 5 in 6 Splošne uredbe. Upravičenost mora znati utemeljiti zlasti z vidika, da njegovi zakoniti interesi prevladajo nad interesi posnetih posameznikov. Praviloma je videonadzor dopustno uvesti zgolj zaradi običajnih namenov, kot je na primer zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja – pri tem mora upravljavec s konkretnimi dejstvi ali okoliščinami izkazati potrebo za vzpostavitev videonadzora, ker bi obstajala verjetnost ogrožanja življenja ali telesa posameznikov oziroma nastanka premoženjske škode. Najemniki, ki izvajajo poslovno dejavnost v prostorih najemodajalca, imajo možnost izvajati videonadzor dostopa v uradne službene oziroma poslovne prostore pod pogoji iz 75. člena ZVOP-1 in videonadzor delovnih prostorov pod pogoji iz 77. člena ZVOP-1. Za namestitev (svojih) kamer pa morajo pridobiti soglasje lastnika objekta. V tem primeru gre namreč zlasti za namen podjetij (najemnikov), da varujejo in nadzirajo svoje premoženje, zaposlene in stranke. Več v zvezi s pogoji izvajanja videonadzora si lahko preberete v Smernicah IP o videonadzoru, ki so dostopne na spletni strani IP. V poslovni stavbi, kjer deluje več podjetij, je treba v konkretnih okoliščinah ugotoviti, čigav namen se z videonadzorom zasleduje. IP meni, da najemodajalec ne bi smel samovoljno namestiti kamer, ki bi snemale vhode v posamezne poslovne enote v najete prostore, če za to ne obstajajo resni razlogi, ki prevladajo nad pravicami in svoboščinami posnetih posameznikov. Treba je namreč upoštevati, da ima podjetje (najemnik) v prvi vrsti lahko interes snemati svoj vhod v poslovni prostor - kadar presodi, da so izpolnjeni pogoji iz 75. člena ZVOP-1 – za namestitev kamere pa mora pridobiti soglasje lastnika objekta. Če videonadzor izvaja najemodajalec stavbe, stranke in zaposleni pri najemniku običajno ne pričakujejo, da jih bo snemal najemodajalec, neodvisno od interesa poslovnega najemnika, pri katerem so zaposlene oziroma koristijo njegove storitve. 'Upravičena pričakovana zasebnost' je tudi po evropski sodni praksi z vidika posega v zasebnost, ključna za zakonitost vzpostavljenega videonadzora oziroma snemanja. Tveganje za pravice in svoboščine posameznikov je torej večje, kadar najemodajalec izvaja videonadzor kot samostojni upravljavec (za lasten namen), če najemodajalec nima neposredne zveze z zaposlenimi ali strankami podjetja, ki poslovni prostor najema. Ker se običajno pri istem videonadzornem sistemu v poslovni stavbi, križajo različni nameni različnih upravljavcev je lahko ustrezno, če se glede uvedbe videonadzornega sistema sprejme skupni dogovor glede upravljanja videonadzornega sistema. V tem primeru so upravljavci videonadzornega sistema skupni upravljavci, ki v medsebojnem dogovoru o skupnem upravljanju v skladu s členom 26 Splošne uredbe, skupaj opredelijo namene in način izvajanja videonadzora (pogoje varnosti, dostopne pravice, rok hrambe, itd.). V tem dogovoru opredelijo svoje vloge in odgovornosti ter način informiranja in uresničevanja pravic posameznikov (več o tem infografika: Skupni upravljavci in Priporočila Informacijskega pooblaščenca glede skupnih upravljavcev). Druga možnost je ureditev razmerja s pogodbo o pogodbeni obdelavi, ki mora biti sklenjena v skladu s pogoji iz člena 28 Splošne uredbe (več o pogodbeni obdelavi osebnih podatkov najdete na spletni strani IP). Ob zgoraj navedenem velja še poudariti, da je treba za zakonito uvedbo videonadzora zagotoviti tudi druge pogoje po Splošni uredbi in ZVOP-1. Posebej izpostavljamo obveznost izpostavitve obvestila o izvajanju videonadzora na vidno mesto, ki mora vsebovati vsaj informacije iz 74. člena ZVOP-1. Za zagotovitev skladne obdelave osebnih podatkov pa morajo biti posameznikom dostopne tudi informacije, ki jih zahteva člen 13 Splošne uredbe. Glede snemanja zunanjosti stavbe velja smiselno enako, kot izhaja iz mnenja Videonadzor okolice večstanovanjske stavbe št. 07121-1/2020/1510, z dne 01.09.2020. Predlagamo, da se z omenjenim mnenjem seznanite. Kot že omenjeno, mora upravljavec videonadzora za utemeljitev zakonitosti vselej izkazati »upravičeno pričakovanje zasebnosti« oseb na posnetkih (zakaj lahko te osebe upravičeno pričakujejo videonadzor na tem območju). V zvezi s tem velja opozoriti na stališče Evropskega odbora za varstvo osebnih podatkov, ki meni, da je »razumno pričakovanje zasebnosti posameznika, da nad njim ni vzpostavljenega videonadzora, ko se nahaja v javnih prostorih, še posebno, če se ti tipično uporabljajo za regeneracijo oziroma prostočasne aktivnosti v prostorih kjer se posamezniki zbirajo in/ali komunicirajo, npr. za omizjem v restavracijah, v parkih, kinematografih, fitnesih«. IP je tudi v svoji inšpekcijski praksi že prepovedal videonadzor znotraj gostinskih lokalov, kjer se je snemalo mize in stranke (inšp. odločba št. 0613-253/2019/16, z dne 11. 2. 2020, dostopna na ip-rs.si, Praksa IP). Lep pozdrav, Pripravil: Anže Novak, univ. dipl. prav Svetovalec Pooblaščenca za preventivo Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026