Privolitev v obdelavo osebnih podatkov v delovnem razmerju - IPRS

(1)Splošne uredbe:

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov,
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe,obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca,
3. c)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe,
4. d)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu;
5. e)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok;
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. IP pojasnjuje, da je za zakonitost obdelave dovolj, da je izpolnjena zgolj ena od pravnih podlag, ki jih določa člen 6

(1)Splošne uredbe. To pomeni, da v kolikor pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov določa zakon, upravljavec privolitev za obdelavo teh podatkov ni dolžan pridobivati. Področje delovnega prava je specialno urejeno v posebnih zakonih, predvsem v Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US in 22/19 – ZPosS; v nadaljevanju ZDR-1) ter v Zakonu o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/06; v nadaljevanju ZEPDSV). Skladno s prvim odstavkom 48. člena ZDR-1 se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in posredujejo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Vrste in vsebina evidenc na področju dela in socialne varnosti pa so določene v ZEPDSV. To pomeni, da sme delodajalec obdelovati le tiste osebne podatke delavcev, ki so potrebni zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali so v zvezi z delovnim razmerjem oziroma jih določa ZEPDSV. IP ob tem pojasnjuje, da je potrebno osebne podatke delavcev, ki jih delodajalec lahko obdeluje, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem, presojati od primera do primera. Na delodajalcu je, da obrazloži, zakaj potrebuje določen osebni podatek zaposlenega zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma v zvezi z delovnim razmerjem. Glede privolitve za obdelavo osebnih podatkov delavcev pa IP izpostavlja, da privolitev v delovnih razmerjih v razmerju do zgoraj navedene delovnopravne zakonodaje velja le za tiste osebne podatke, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zaradi izrazite neenakosti moči strank v delovnopravnih razmerjih oziroma zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca šibkejša stranka, je namreč zakonodajalec to področje uredil strožje. Zato pride obdelava osebnih podatkov na podlagi privolitve na tem področju v poštev zgolj izjemoma in pod pogojem, da lahko posameznik resnično brez kakršnihkoli posledic za delovno razmerje privolitev odkloni. V primerih, ko delodajalec zbira in obdeluje osebne podatke na podlagi zakona, se privolitev torej ne pridobiva, saj je zbiranje obvezno in ga delavec niti ne more odkloniti. V teh primerih pa mora delodajalec poskrbeti za podajo informacij o obdelavi posameznikom po členu 13 oziroma 14 Splošne uredbe. Zahteva po informiranju posameznikov v zvezi z obdelavo osebnih podatkov je ločena obveznost od zagotavljanja ustrezne pravne podlage in velja v vseh primerih obdelav osebnih podatkov. Več o varstvu osebnih podatkov v delovnih razmerjih si lahko preberete v smernicah IP, ki so dostopne na: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/varstvo-osebnih-podatkov-v-delovnih-razmerjih/. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026