Javna objava prednostne liste za neprofitna najemna stanovanja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.11.2020 Številka: 07120-1/2020/590 Kategorije:Pravne podlage, Rok hrambe OP, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Svetovni splet --> Kategorije: Pravne podlage, Rok hrambe OP, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Svetovni splet Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, kateri osebni podatki se lahko objavijo pri javni objavi prednostne liste upravičencev do neprofitnih najemnih stanovanj in kakšne so omejitve v zvezi s tem. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
(1)Zaradi odsotnosti določbe o vrsti osebnih podatkov, ki se objavijo in namena objave prednostnega seznama v Stanovanjskem zakonu (SZ-1), je v skladu z načelom najmanjšega obsega podatkov primerno, da najemodajalec na seznamu objavi upravičence le z njihovim osebnim imenom in podatkom o številu doseženih točk (kar pomeni tudi z zaporednim mestom) ter podatkom o (ne)obveznosti plačila lastne udeležbe in varščine.
(2)V skladu z načelom omejitve shranjevanja in tudi načelom omejitve namena obdelave osebnih podatkov bi bilo prav, da se po poteku relevantnega obdobja seznam odstrani z javne objave, če je to objektivno izvedljivo (npr. odstranitev iz spletne strani). Odstranitev ne posega v pravico kogarkoli do dostopa do informacij javnega značaja na njegovo zahtevo, če so za to v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). O b r a z l o ž i t e v: Splošna dopustnost javne objave takega seznama izhaja tudi iz mnenja IP št. 0712-1/2016/944, ki je dostopno na spletni strani IP. V nadaljevanju podajamo dodatna pojasnila, ker je vaše vprašanje specifično in zahteva dodatno obrazložitev. 1. Splošna pravna podlaga za javno objavo seznama upravičencev do neprofitnih stanovanj je v konkretnem primeru lahko: točka (
- c)prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, in točka (
- e)prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da je obdelava osebnih podatkov zakonita, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu (...). V skladu s tretjim odstavkom istega člena je »podlaga za obdelavo iz obeh točk določena v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca«. V konkretnem primeru je to Stanovanjski zakon (SZ-1) in pogojno tudi Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik); pravilnik namreč ni ustreznen predpis za določanje obdelav osebnih podatkov. SZ-1 o javni objavi seznama govori: v drugem odstavku 70. člena SZ-1, ki določa, da »sproženi upravni spori ne zadržijo objave seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja in s tem tudi sklepanja najemnih pogodb«; v tretjem odstavku 70. člena SZ-1, ki določa, da »tistemu upravičencu, za katerega bo zagotovljeno stanovanje, se odda stanovanje v najem s sklenitvijo najemne pogodbe, vendar ne pred objavo seznama upravičencev, ki jim bodo zagotovljena stanovanja«; v zadnjem stavku osmega odstavka 70. člena SZ-1, ki določa, da »najemodajalec pri posameznem razpisu ločeno objavi seznam upravičencev do najema neprofitnih stanovanj, ki niso zavezanci za plačilo lastne udeležbe in vplačilo varščine, od seznama ostalih upravičencev«. Tudi Pravilnik na več mestih govori o javni objavi prednostne liste oziroma seznama upravičencev. Najpomembnejša določba je v prvem odstavku 23. člena Pravilnika, ki pravi, da »najemodajalci na podlagi določb tega pravilnika, razpisnih pogojev ter obrazca iz priloge tega pravilnika določijo prednostno listo upravičencev za oddajo neprofitnih stanovanj v najem in jo objavijo na enak način kot razpis«. Ker SZ-1 izrecno ne določa, kateri konkretni osebni podatki se objavijo in za kakšen konkretni namen, se je treba nasloniti na temeljna načela iz člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov ob hkratnem upoštevanju: splošnih usmeritev iz Pravilnika, dejstva, da SZ-1 govori le o objavi seznama (in ne npr. točkovnika ali vlog posameznikov) in dejstva, da spada javna objava osebnih podatkov med najbolj intenzivne posege v zasebnost posameznika. V skladu s (
- c)točko prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo (npr. javno objavijo) ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo – načelo namanjšega obsega podatkov. V konkretnem primeru je zagotovo dovolj in primerno, če se objavijo le osnovni identifikacijski podatek (osebno ime) upravičenca, zaporedno mesto in s tem povezano s število doseženih točk, poleg tega pa tudi podatek o (ne)obveznosti plačila lastne udeležbe in varščine glede na to, da je treba objaviti oba seznama. Nobene utemeljene potrebe ni, da bi se objavljali še dodatni identifikacijski podatki, razen v izjemnem primeru, če imata dva upravičenca enako osebno ime. Prav tako bi bilo nedopustno objavljati celotni točkovnik po upravičencih in konkretne razloge za dodelitev točk (v zvezi z obrazcem za ocenjevanje iz Pravilnika) oziroma konkretne razloge za izpolnjevanje pogojev za prvi ali drugi tip neprofitnega najema. 2. Poleg največje možne omejitve nabora osebnih podatkov je treba upoštevati tudi načelo omejitve shranjevanja osebnih podatkov iz (
- e)točke prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov (»Podatki so hranjeni v obliki, ki dopušča identifikacijo posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, le toliko časa, kolikor je potrebno za namene, za katere se osebni podatki obdelujejo; osebni podatki se lahko shranjujejo za daljše obdobje, če bodo obdelani zgolj za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene (...)«). Zato menimo, da trajna javna objava na mestih, ki omogočajo naknadno odstranitev (npr. spletna stran občine, fizična oglasna deska) ni dopustna, saj je po določenem času (npr. po dokončni oddaji stanovanj in končanju vseh postopkov s pravnimi sredstvi) prav, da se seznami odstranijo, ker ne služijo več (že tako ali tako zakonsko nedoločnemu) namenu. To pa še ne pomeni, da taka informacija ni dostopna komurkoli na njegovo zahtevo po Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ), seveda če je dostop v skladu z zakonskimi pogoji. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026