Povezovanje strank z njihovimi profili na družabnih omrežjih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.10.2020 Številka: 07121-1/2020/1919 Kategorije:Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Pravne podlage, Zavarovalništvo --> Kategorije: Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Zavarovalništvo Informacijski pooblaščenec RS (v nadaljevanju IP) je prejel vaše vprašanje v zvezi z izzivom poslovne inteligence …, v katerem pišejo sledeče: "V izzivu želimo povezati naše stranke s profili, ki jih imajo na socialnih omrežjih. Ob tem je poseben poudarek na dvosmerni komunikaciji. Zavedamo se, da je prepoznava profilov socialnih omrežji lahko dvoumna (več profilov z enakim lastnostmi, kot so ime, priimek, kraj) in ni enostavna. Zato je prvi cilj izziva poiskati koncept in razviti prototip, kako lahko s pomočjo naprednih tehnologij povežemo naše stranke z zunanjimi podatki (socialnimi omrežji). Torej s pomočjo podanih osnovnih atributov strank želimo ugotoviti kateri profil pripada tej strank in s kakšno verjetnostjo. Drugi del cilja tega izziva pa je prepoznati posameznika – ali je naša stranka ali ne. Želja je, da ob kontaktu posameznika preko komunikacijskega kanala enega izmed socialnih omrežji znamo ta kontakt hitro in ga enostavno povežemo z našo stranko oz. napovedati vsaj verjetnost ujemanja z eno od naših strank." Sprašujete, ali je navedeno skladno z določbami Splošne uredbe o varstvu podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma pojasnjujemo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka zakonitosti konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da na vaše vprašanje glede zakonitosti obdelave osebnih podatkov, ki naj bi se vršila na podlagi opisanega izziva poslovne inteligence …, v okviru tega dopisa ne moremo dokončno odgovoriti. Vas pa v zvezi s tem obveščamo, da bo IP sledeč informacijam iz vašega dopisa zoper … po uradni dolžnosti uvedel postopek inšpekcijskega nadzora. Če želite, vas lahko o pomembnejših ugotovitvah tega postopka obvestimo. Glede na pojasnjeno zgoraj vam v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter pravna izhodišča in pogoje za zakonito obdelavo osebnih podatkov. Obdelava osebnih podatkov pomeni skladno s členom 4
(2)Splošne uredbe vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Upravljavec mora torej imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov zakonito in ustrezno pravno podlago. Pravne podlage so določene v členu 6
(1)Splošne uredbe, za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov (npr. podatki v zvezi z zdravjem posameznika), pa mora biti izpolnjen še eden izmed dodatnih pogojev iz člena 9
(2)Splošne uredbe. Obdelava osebnih podatkov je na podlagi prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: a. posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; b. obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; c. obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; d. obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; e. obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; f. obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. … mora torej za konkretno obdelavo osebnih podatkov (obdelavo podatkov posameznikov (strank in tretjih oseb) v povezavi z njihovimi profili na družabnih omrežjih), razpolagati z ustrezno pravno podlago iz člena 6
(1)Splošne uredbe, ki pa iz posredovanih informacij ni jasno razvidna. Ker iz posredovanih informacij izhaja, da naj bi obdelavo osebnih podatkov za potrebe upravljavca izvedle tretje osebe (posamezniki, v okviru hekatona), je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi določbe člena 28 Splošne uredbe, ki določajo obveznosti v zvezi s pogodbeno obdelavo podatkov, ki lahko zakonito poteka le na podlagi sklenitve pisne pogodbe o obdelavi osebnih podatkov s tretjimi osebami, ko bodo obdelavo v imenu upravljavca dejansko naredile. Poleg tega velja izpostaviti dejstvo, da ključen element zakonite obdelave osebnih podatkov predstavlja obveščenost posameznika o obdelavi njegovih podatkov, s čimer se zagotovi transparentnost obdelave in možnost preverjanja njene zakonitosti. Člen 13 Splošne uredbe določa nabor informacij, ki jih mora upravljavec osebnih podatkov zagotoviti posamezniku takrat, ko pridobi osebne podatke, med drugim tudi informacije o namenu obdelave in pravni podlagi za obdelavo podatkov. Informacije se posamezniku dajo na način, določen v 12. členu Splošne uredbe. Nazadnje velja opozoriti še na določbo člena 35 Splošne uredbe, ki opredeljuje oceno učinka na varstvo osebnih podatkov. IP sicer v okviru nezavezujočega mnenja ni pristojen podajati zavezujočih usmeritev za to, kdaj je za upravljavca izvedba ocene učinka v konkretnem primeru obvezna in kdaj ne, je pa treba pri tem izhajati zlasti iz ocene, ali bo obdelava povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov (dodatni kriteriji so opredeljeni v tretjem odstavku člena 35). Glede na navedeno v posredovanih informacijah, IP meni, da bi v konkretnem primeru lahko šlo za projekt, ki ima pomembne posledice na varstvo osebnih podatkov posameznikov, zato je glede na določbe Splošne uredbe potrebno, da se pred implementacijo rešitve opravi ustrezna ocena učinka na varstvo osebnih podatkov. S spoštovanjem, Pripravila: mag. Eva Kalan Logar, vodja državnih nadzornikov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026