← Slovenija

Informacije glede pošiljanja podatkov ene ustanove za tkiva in celice drugi ustanovi za tkiva in celice - IPRS

Informacije glede pošiljanja podatkov ene ustanove za tkiva in celice drugi ustanovi za tkiva in celice + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.11.2020 Številka: 07121-1/2020/2107 Kategorije:Definicija OP, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Definicija OP, Pravne podlage, Zdravstveni osebni podatki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
  2. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno, da Slovenija transplant posreduje ustanovi za tkiva in celice podatke o številu odvzemov tkiv in celic za avtologni namen, ki so jih izvedle druge ustanove za tkiva in celice v istih donorskih centrih, kot jih pridobiva tudi sama. Slovenija transplant te podatke ima. Zanima vas tudi, kako ravnati z zaprosilom ustanove, ki ste ga prejeli. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  3. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  5. točko prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
  8. Če se zaprosilo ustanove za tkiva in celice nanaša na osebne podatke, ker je na podlagi števila odvzemov in spremljajočih informacij možno neposredno ali posredno določiti identiteto posameznikov, IP-ju ni znana zakonska podlaga za razkritje teh podatkov ustanovi, ki je zaprosila za podatke, zaradi česar bi bilo tako posredovanje nedopustno.
  9. Če iz narave zaprosila ustanove izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je treba tako zaprosilo obravnavati v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ). Tudi v tem primeru velja pravilo iz
  10. točke. O b r a z l o ž i t e v: Na podlagi pregleda Zakona o kakovosti in varnosti človeških tkiv in celic, namenjenih za zdravljenje (ZKVČTC) ugotavljamo, da ta ne vsebuje izrecne pravne podlage za razkritje osebnih podatkov, vezanih na število odvzemov tkiv in celic za avtologni namen, ki so jih izvedle druge ustanove. Očitne podlage prav tako ni v Splošni uredbi o varstvu podatkov ter v ZVOP-
  11. IP-ju v tem trenutku tudi ni znana kakšna druga zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov v konkretnem primeru. Posredovanje osebnih podatkov bi bilo sicer dopustno na podlagi privolitve posameznikov, na katere se podatki nanašajo (četrti odstavek
  12. člena ZPacP), vendar pridobivanje privolitev v konkretnem primeru ni smiselno. IP se lahko do vprašanja dopustnosti razkritja osebnih podatkov lahko dokončno opredeli le v morebitnem inšpekcijskem postopku. Ker sklepamo, da se vaše vprašanje navezuje na podatke, ki niso osebni podatki (zbirni statistični podatki), in ker je vaš zavod zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, podatke pa zbirate v okviru dejavnosti po ZKVČTC, vam predlagamo, da zaprosilo ustanove obravnavate po ZDIJZ. Prosilec po tem zakonu je lahko kdorkoli, tudi ustanova za tkiva in celice. Če ugotovite, da so izpolnjeni procesni pogoji za obravnavo zahteve (prvi korak), je treba v drugem koraku presoditi, ali so skupaj izpolnjeni trije osnovni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer: informacija mora izvirati iz delovnega področja organa; organ mora z njo razpolagati; nahajati se mora v materializirani obliki. V tretjem koraku pa je treba presoditi, ali ti podatki predstavljajo katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja, zlasti tistih iz
  13. člena ZDIJZ. Predvsem je pomembno vprašanje, ali gre za podatke, ki so opredeljeni kot varovani (nejavni) osebni podatki (
  14. točka prvega odstavka v povezavi s tretjim odstavkom
  15. člena ZDIJZ) in ali gre za podatke, ki so poslovna skrivnost po Zakonu o poslovni skrivnosti (
  16. točka prvega odstavka
  17. člena ZDIJZ). O procesnih in vsebinskih vidikih odločanja po ZDIJZ so na spletni strani IP dostopna dodatna pojasnila in tudi vse drugostopenjske odločbe iz pritožbenega odločanja IP. Na področju ZDIJZ IP nastopa kot pritožbeni organ, zaradi česar se do konkretnih primerov ne moremo vnaprej opredeljevati. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.