Notranje razkritje podatkov o prenehanju delovnega razmerja delavca - IPRS

Notranje razkritje podatkov o prenehanju delovnega razmerja delavca + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.11.2020 Številka: 07121-1/2020/2069 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 11. 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, ali je dopustno, da vodstvo delodajalca vsem zaposlenim po e-pošti sporoči, da je bila točno določenemu delavcu vročena izredna odpoved delovnega razmerja, in da mu je z določenim dnem prepovedano opravljanje dela, odpoved pa bo veljavna z dokončnostjo odločbe. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V vašem primeru IP ne more bolj konkretno ali dokončno presoditi zakonitosti razkritja vseh naštetih podatkov, ker je to možno šele v inšpekcijskem postopku ob upoštevanju vseh okoliščin konkretnega primera. Delodajalec lahko vsem preostalim delavcem sporoči dejstvo in datum prenehanja delovnega razmerja točno določenega delavca. Vendar to ne velja nujno za vse podrobnosti in okoliščine v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, če za notranje javno razkritje ni podanega zakonitega namena oziroma posebej utemeljenega razloga. Dopustnost razkritja podrobnosti in okoliščin prenehanja delovnega razmerja je odvisna tudi od morebitne javnosti določenih informacij v zvezi z delovnim razmerjem, ki jo določa Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ - tretji odstavek 6. člena), če je delavec javni uslužbenec ali funkcionar. O b r a z l o ž i t e v: Delodajalec nima na voljo izrecne zakonske podlage, ki bi brez omejitev dopuščala, da vsem delavcem sporoča kakršnekoli osebne podatke v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja, ki se nanašajo na druge delavce. Vendar se je – ob upoštevanju načela najmanjšega obsega podatkov iz točke (

1. c)prvega odstavka člena 5 Splošne uredbe o varstvu podatkov – možno glede razkritja posameznih osebnih podatkov opreti na privolitev delavca (ta v konkretnem primeru najverjetneje ne pride v poštev) ali na katero od splošnih pravnih podlag, ki pridejo v poštev v delovnih razmerjih, na primer: če je obdelava (v konkretnem primeru interna javna objava) potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo podatki (točka (
2. b)prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov); če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za delodajalca (točka (
3. c)prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov) v povezavi z neko področno zakonsko podlago; če je obdelava potrebna zaradi zakonitih interesov delodajalca, ki prevladajo nad interesi in temeljnimi pravicami posameznika (točka (
4. f)prvega odstavka člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov); če je obdelava potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem delavca (48. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) – ta podlaga se delno pokriva z vsemi podlagami iz prejšnjih alinej. Dejstvo prenehanja delovnega razmerja določenega delavca je praviloma pomembno za druge delavce in s tem za samega delodajalca (npr. zaradi reorganizacije dela, prevzemov nalog, dokončne ureditve finančnih in drugih službenih razmerij, nadaljnje komunikacije med sodelavci, spremembe glede medsebojne pomoči in sodelovanja, novih kadrovskih aktivnosti itd.). Zato je ta podatek praviloma dopustno razkriti drugim delavcem, vključno z datumom predvidenega ali že preteklega prenehanja delovnega razmerja. Za generalno razkritje dejstva o izredni odpovedi s strani delavca ali delodajalca, dejstva o prepovedi opravljanja dela in dejstva o vročitvi določenega akta pa bi, zaradi večjega posega v zasebnost delavca, moral delodajalec izkazati posebej utemeljene razloge in zakoniti namen za sklicevanje na katero od omenjenih splošnih podlag, kar pa je odvisno od okoliščin konkretnega primera. Okoliščine, ki so pomembne za presojo so lahko na primer: razlogi za izredno odpoved, delavčevo ravnanje v zvezi z odpovedjo in vpliv tega ravnanja na delo, delodajalca in druge delavce, vrsta dela, ki ga je delavec opravljal, vrsta in narava dejavnosti delodajalca, število zaposlenih in notranja organizacija, povezanost sodelavcev pri opravljanju dela, potencialni vpliv na varnost in učinkovitost dela, delovno vzdušje, notranjo povezanost itd., zakonske ali sodne prepovedi opravljanja dela. Če utemeljenih razlogov za generalno razkrivanje teh podatkov vsem delavcem ni, se lahko s temi podatki seznanijo le tisti delavci, ki podatke neizogibno potrebujejo za izvajanje njihovih delovnih nalog. Na podlagi ZDIJZ so lahko nekateri osebni podatki javnih uslužbencev javni, če gre za podatke v dovolj močni zvezi z delovnim razmerjem in porabo javnih sredstev (tretji odstavek 6. člena). Ker na tem področju IP nastopa kot pritožbeni organ, se ne more vnaprej opredeljevati do konkretnih primerov razkritja. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
5. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026