Objava imena in priimka v medijih + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.11.2020 Številka: 07121-1/2020/2116 Kategorije:Mediji, Pravica do pozabe, Svetovni splet --> Kategorije: Mediji, Pravica do pozabe, Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel zaprosilo za mnenje. Zanima vas, s kakšno pravico lahko medij objavi ime in priimek ter druge podrobnosti iz življenja osebe, ki je bila udeležena v neki nesreči. Kakšne pravice imate pri tem? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Ob tem IP poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP uvodoma pojasnjuje, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ki ga ureja
- člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I in naslednji; v nadaljevanju Ustava RS). V primeru objave osebnih podatkov posameznika v medijih pa gre lahko tudi za poseg v pravico do zasebnosti iz
- člena Ustave RS, ki sodi v pristojnost sodišč. in je varovana z instituti civilnega ter kazenskopravnega varstva. Pri tem velja poudariti, da nobena od teh ustavnih pravic ni absolutna. To pomeni, da je treba pravico do zasebnosti in pravico do varstva podatkov razumeti tudi v kontekstu njunega razmerja do pravice do svobode izražanja, ki je zagotovljena v
- členu Ustave RS. Za zakonito obdelavo (objavo) osebnih podatkov je potrebno imeti ustrezno pravno podlago. Možne pravne podlage Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov določa v členu 6
(1). V primeru objave osebnih podatkov s strani medijev, je potrebno, poleg morebitnih ostalih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov navedenih v členu 6 Splošne uredbe, upoštevati, da je obdelava zakonita tudi kadar je le-ta potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ena od pravic, ki jih ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je tudi v členu 17 urejena pravica do izbrisa (»pravico do pozabe«). Na tej podlagi ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, vendar je ta pravica omejena na taksativno naštete primere. Tudi v kolikor bi se v vašem primeru izkazalo, da bi imeli pravico doseči, da upravljavec izbriše vaše osebne podatke, je potrebno opozoriti, da pravica do izbrisa ni neomejena. Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 17
(3)določa izjeme. Pri presoji utemeljenosti posameznikove zahteve za izbris objave s strani medijev bi bilo potrebno upoštevati predvsem tudi točko (a) člena 17
(3), ki izključuje pravico do izbrisa, če je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Navedeno z drugimi besedami pomeni, da posameznik na podlagi Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov, kadar je obdelava potrebna za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja. Kot je bilo že uvodoma pojasnjeno, je IP pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov, ki ga ureja
- člen Ustave RS. Čeprav bi se v konkretnem primeru izkazalo, da posameznik dejansko ni upravičen do izbrisa njegovih osebnih podatkov na podlagi člena 17 Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, to ne bi pomenilo, da posameznik nima pravice do morebitnega drugega pravnega varstva. Nasprotno, pravni red daje posamezniku vrsto zahtevkov, s katerimi lahko varuje svojo osebnostno pravico na lastni podobi. Še enkrat je treba poudariti, da IP v zvezi z zahtevki posameznikov, ki temeljijo na
- členu Ustave RS, nima stvarne pristojnosti, pač pa so v teh primerih stvarno pristojna sodišča. V skladu s
- členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 in naslednji) ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Sodišče oziroma drug pristojni organ lahko na podlagi takšne zahteve odredi, da kršitelj preneha z dejanjem, ker bo sicer moral plačati prizadetemu določen denarni znesek, odmerjen skupaj ali od časovne enote. V primeru, da je posamezniku z objavo osebnih podatkov povzročena nepremoženjska škoda, lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbo
- člena OZ zahteva tudi denarno odškodnino. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, informacijska pooblaščenka Žiga Veber, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov To mnenje je nastalo v okviru projekta »Programa pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020«, ki ga financira Evropska unija. Vsebina tega mnenja predstavlja neobvezno mnenje Informacijskega pooblaščenca in je izključno njegova odgovornost. Evropska komisija ne sprejema odgovornosti glede uporabe informacij, ki jih mnenje zajema. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026