← Slovenija

Mnenje glede posredovanja zdravstvenih podatkov pacientov za namene predkazenskih postopkov - IPRS

Mnenje glede posredovanja zdravstvenih podatkov pacientov za namene predkazenskih postopkov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.11.2020 Številka: 07120-1/2020/618 Kategorije:Policijski postopki, Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Uradni postopki --> Kategorije: Policijski postopki, Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje. Navajate, da s strani policije in državnega tožilstva prejemate različne prošnje in pozive za posredovanje zdravstvenih podatkov pacientov za namene izvajanja predkazenskih postopkov, in sicer na podlagi drugega odstavka
  3. člena oziroma tretjega odstavka
  4. člena Zakona o kazenskem postopku ali
  5. člena Zakona o prekrških. Izpostavljate, da obrazca »Obvestilo o telesni poškodbi« ter »Poškodbeni list«, ki jih na vas naslavljata navedena država organa, ne spadata med zdravstveno dokumentacijo, ki je opredeljena v Zakonu o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva, temveč gre za dokumenta, ki z izpolnitvijo pridobita lastnost samostojne zbirke osebnih podatkov. Nadalje opozarjate, da podatki, ki jih zahteva državno tožilstvo, pogosto ne obstajajo oziroma niso sestavni del zdravstvene dokumentacije, temveč predstavljajo zlasti strokovno mnenje zdravnika, ki se pod obrazec podpiše. Ugotavljate, da iz pravne podlage, na katere se sklicuje policija oziroma državno tožilstvo, ne izhaja izrecno zakonsko pooblastilo za obdelavo osebnih podatkov na način, kot izhaja iz navedenih obrazcev. Zanima vas, ali je tovrstna obdelava posebne vrste osebnih podatkov pacientov sorazmerna z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo človekove pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti upoštevaje dejstvo, da imata policija in državno tožilstvo možnost s strani izvajalcev zdravstvenih dejavnosti kadarkoli zaprositi za posredovanje (fotokopij) razpoložljive zdravstvene dokumentacije pacientov, s čimer bi se izognili ustvarjanju novih zbirk osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  6. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  7. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov, v nadaljevanju Splošna uredba),
  8. točko prvega odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  10. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma izpostavljamo, da lahko IP posamezne primere obdelave osebnih podatkov konkretno presoja le v okviru inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. V mnenju pa lahko poda zgolj splošna pojasnila, ne more pa dokončno presojati zakonitosti konkretnega ravnanja določenega upravljavca. IP pojasnjuje, da je treba imeti za vsako obdelavo osebnih podatkov, tudi za razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, zakonito in ustrezno pravno podlago. Te so določene v členu 6

(1)Splošne uredbe, v primeru obdelave posebnih vrst osebnih podatkov, med katere sodijo zdravstveni podatki, pa mora bili izpolnjen še eden izmed pogojev iz člena 9
(2)Splošne uredbe. Skladno s točko c) člena 6
(1)Splošne uredbe je obdelava zakonita, če je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Po točki g) člena 9
(2)Splošne uredbe pa načelna prepoved obdelave posebnih vrst osebnih podatkov ne velja, če je obdelava potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Skladno z navedenimi določbami Splošne uredbe je lahko pravna podlaga za posredovanje zdravstvenih podatkov pacientov s strani izvajalca zdravstvenih dejavnosti policiji naslednja: prvi, drugi in tretji odstavek
  1. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, 47/13, 87/14, 8/16 – odl. US, 64/16 – odl. US, 65/16 – odl. US, 66/17 – ORZKP153,154, 22/19, 55/20 – odl. US in 89/20 – odl. USZKP; v nadaljevanju ZKP). Drugi odstavek tega člena med drugim določa, da sme policija za izvršitev nalog po prvem odstavku »zahtevati potrebna obvestila od oseb; opraviti potreben pregled prevoznih sredstev, potnikov in prtljage; za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru; ukreniti, kar je potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov; razpisati iskanje osebe in stvari, ki se iščejo; v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo ter ukreniti in storiti drugo, kar je potrebno«; drugi odstavek
  2. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – paopr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19; v nadaljevanju ZNPPol), ki določa, da »policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov.«; prvi odstavek
  3. člena ZNPPol, ki določa, da »če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, jim morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke«; drugi odstavek
  4. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US in 73/19 – odl. US; v nadaljevanju ZP-1), ki med drugim določa, da so »upravljavci zbirk osebnih podatkov dolžni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vložitev obdolžilnega predloga.« Državno tožilstvo pa ima za pridobitev zdravstvenih podatkov pacientov od izvajalcev zdravstvenih dejavnosti pravno podlago v tretjem odstavku
  5. člena ZKP, ki določa, da sme »državni tožilec zahtevati potrebne podatke od državnih organov, podjetij in drugih pravnih oseb, lahko pa v ta namen povabi tudi tistega, ki je vložil kazensko ovadbo.« IP meni, da zgoraj opredeljena pravna podlaga ne upravičuje policije in državnega tožilstva zgolj do pridobitve fotokopij razpoložljive zdravstvene dokumentacije pacientov, ki se vodi po Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15, 31/18 in 152/20 – ZZUOOP; v nadaljevanju ZZPPZ), temveč lahko policija in državno tožilstvo za potrebe izvajanja predkazenskih postopkov zahtevata tudi druge (osebne) podatke pacientov. IP ob tem poudarja, da skladno z Mnenjem 4/2007 o pojmu osebnih podatkov Delovne skupine za varstvo osebnih podatkov iz člena 29[1] izraz »katera koli informacija« zahteva široko razlago pojma osebnega podatka. Z vidika narave informacij vključuje pojem osebnih podatkov vse vrste trditev o osebi. Zajema tako »objektivne« informacije, kot je prisotnost določene snovi v krvi neke osebe, ter tudi »subjektivne« informacije, mnenja ali ocene. S stališča vsebine informacij pa vključuje pojem osebnih podatkov podatke, ki prinašajo kakršne koli informacije. Zato IP z vidika varovanja osebnih podatkov načeloma ne vidi ovire, da izvajalci zdravstvenih dejavnosti podajo zahtevane podatke pacientov na standardiziranem obrazcu policije ali državnega tožilstva oziroma da jim ob tem posredujejo tudi strokovno mnenje o določenem pacientu, seveda pod pogojem, da je za to podana ustrezna pravna podlaga. Vaše opozorilo na nastanek nove zbirke pri tem ne igra posebne vloge, saj Splošna uredba za razliko od ZVOP-1 temelji na procesih dejavnosti obdelave in ne na zbirkah osebnih podatkov ter pojmu zbirke ne daje večjega praktičnega pomena. Obveznost vodenja kataloga zbirk osebnih podatkov je po Splošni uredbi namreč nadomeščana z obveznostjo vodenja evidence dejavnosti obdelav. Zato zgolj dejstvo, da ZZPPZ opredeljuje zbirke s področja zdravstvenega varstva ter da obrazca, ki jih izpostavljate, ne sodita med zdravstveno dokumentacijo po tem zakonu, ne pomeni, da je opisano posredovanje osebnih podatkov policiji ali državnemu tožilstvu nezakonito. IP meni, da je takšno posredovanje pacientovih podatkov lahko utemeljeno na določbah ZKP, ZNPPol in ZP-1, vendar pa ne more presojati, katere konkretne podatke lahko posamezni organi obdelujejo v konkretnih postopkih. Policija in državno tožilstvo sta upravičena zahtevati zgolj tiste podatke, ki jih potrebujeta za izvajanje njunih zakonitih nalog. Zato mora biti konkretna zahteva za posredovanje osebnih podatkov pacientov določna in obrazložena. Če pa kot upravljavec osebnih podatkov na podlagi prejete zahteve niste prepričani o dopustnosti posredovanja zahtevanih podatkov, ste upravičeni od policije ali državnega tožilstva pridobiti še dodatna pojasnila o pravni podlagi za zahtevo. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Tina Ivanc, univ. dipl. prav., svetovalka IP za varstvo osebnih podatkov [1] To mnenje se sicer nanaša na pojem osebnega podatka, kot je bil opredeljen v razveljavljeni Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne
  6. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov, vendar je še vedno aktualno in v precejšnjem delu uporabno tudi upoštevajoč definicijo osebnega podatka iz Splošne uredbe. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.