Posredovanje zdravstvene dokumentacije po
- in
- členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP) + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.12.2020 Številka: 07120-1/2020/629 Kategorije:Vpogled v OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: OP umrlih, Zdravstveni osebni podatki pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2020 prejeli več vaših vprašanj, povezanih s posredovanjem zdravstvene dokumentacije po
- členu v povezavi z
- členom Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Četrti odstavek
- člena ZPacP določa, da »je uporaba in druga obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov izven postopkov zdravstvene obravnave dovoljena le z njegovo privolitvijo ali privolitvijo oseb, ki imajo pravico do privolitve v medicinski poseg ali zdravstveno obravnavo, če pacient ni sposoben odločanja o sebi. Po pacientovi smrti lahko dajo privolitev njegovi ožji družinski člani, razen če je pacient to pisno prepovedal«. Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti je urejena v
- členu ZPacP in v svojem bistvu pravico do seznanitve omejuje oziroma širi na pacientovega zakonca, zunajzakonskega partnerja, partnerja iz istospolne skupnosti, otroke, kadar teh oseb ni, pa na pacientove starše. Po vašem mnenju je očitno, da je ZPacP v četrtem odstavku
- člena zastavljen tako, da lahko ta določila pri obravnavi zahtev za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti lahko rezultirajo v kršitvi zakona.
(1)Teoretično bi lahko brat pokojnega pacienta, za katerega pacient pred smrtjo ni izrecno prepovedal, da se mu posredujejo informacije, zahteval, da se mu posreduje zdravstvena dokumentacija na podlagi 4. odstavka 44. člena ZPacP in da kot upravičena oseba privoli v takšno obdelavo pacientovih zdravstvenih podatkov.
(2)Drug primer bi lahko bil, ko bi eden od ožjih družinskih članov umrlega pacienta izrecno prepovedal, da se zdravstveni podatki posredujejo tretjim osebam (npr. zavarovalnici).
(3)Problem je tudi dvom, ki bi ga imela oseba, ki obravnava zahteve za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti, saj bi lahko upravičeno za vsako posredovanje dokumentacije iskala privolitev pri enem od ožjih družinskih članov umrlega pacienta. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
- Brat pokojnega pacienta se zgolj na podlagi četrtega odstavka
- člena ZPacP ne more seznaniti z zdravstveno dokumentacijo pokojnega pacienta.
- Ožji družinski člani iz četrtega odstavka
- člena ZPacP ne morejo prepovedati posredovanja kopije zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta uporabnikom, ki imajo za pridobitev zakonsko podlago ali veljavno privolitev pokojnega pacienta.
- Posredovanje kopije zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta uporabnikom, ki imajo za pridobitev zakonsko podlago ali veljavno privolitev pokojnega pacienta, ni pogojena s privolitvijo ožjih družinskih članov iz četrtega odstavka
- člena ZPacP. O b r a z l o ž i t e v:
- Četrti odstavek
- člena ZPacP ureja le eno izmed več obstoječih pravnih podlag za razkritje zdravstvene dokumentacije zunanjim uporabnikom za nezdravstveni namen. Ta podlaga je privolitev ožjih družinskih članov pacienta, če je slednji že umrl. Vendar obravnavani odstavek ne ureja razkritja zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta ožjim družinskim članom oziroma tem ne daje pravice do seznanitve. Ožji družinski člani – po obravnavanem odstavku – niso upravičenci do seznanitve, temveč le upravičenci do privolitve. Privolitev je pravno priznana izjava volje, s katero upravičenec izrazi subjektivno strinjanje, da se kopija dokumentacije posreduje nekemu uporabniku za nezdravstveni namen (npr. za strokovne objave; za raziskave, ki niso na ravni znanstvenih raziskav; za znanstvene raziskave, če bi iz nekega razloga odpadla izrecna podlaga v
- členu ZVOP-1). Upravičenec do privolitve ne more sam sebi privoliti v razkritje zdravstvene dokumentacije, ker je to v nasprotju z vsebino in namenom privolitve. Če ima neka oseba pravico do seznanitve, se ta v zakonodaji določi z izrecno in neposredno podlago in ne z določitvijo pravice, da se lahko strinja s posredovanjem dokumentacije samemu sebi. Torej so ožji družinski člani lahko upravičenci do seznanitve (uporabniki) le po
- členu ZPacP, po katerem imajo posamezne skupine ožjih družinskih članov na voljo samostojno in neposredno pravno podlago za seznanitev pod določenimi pogoji. Povedano drugače, ožji družinski člani umrlega pacienta se lahko seznanijo z zdravstveno dokumentacijo le s sklicevanjem na
- členu ZPacP, ker jim
- člen ZPacP te podlage ne daje. Res pa je, da je v zakonu uporabljen nekoliko neroden izraz »privolitev«, saj ne gre za klasično privolitev, ki jo da subjekt varstva za obdelavo njegovih osebnih podatkov (torej ne gre za privolitev posameznika iz Splošne uredbe o varstvu podatkov!), temveč gre bolj za »soglasje«, tj. manj formalizirano strinjanje, da se tuja zdravstvena dokumentacija posreduje določenemu uporabniku. Ožji družinski člani »morajo« dati privolitev brez, da se seznanijo z vsebino predmetne zdravstvene dokumentacije, razen če so seveda hkrati tudi sami upravičenci do seznanitve po
- členu ZPacP.
- Privolitev iz prejšnje točke (torej soglasje) je zgolj in samo privolitev, kar pomeni, da je ni možno enačiti s prepovedjo in tudi ne vključuje možnosti prepovedi obdelave osebnih podatkov. Privolitev in prepoved sta dva različna pravna posla, ki izhajata iz dveh vsebinsko različnih pravic. Pravica do privolitve ne pomeni, da ima upravičenec popolno oblast nad obdelavo osebnih podatkov, na primer tako, da lahko prepove zakonsko določeno obdelavo osebnih podatkov. Ima pa možnost, da za določene obdelave osebnih podatkov, ki niso urejene z izrecnimi zakonskimi podlagami, sam odloča o teh obdelavah podatkov. Pravice do prepovedi ni moč izpeljati iz pravice do privolitve. Tako pravico ima neka oseba le, če tako izrecno določa zakon. Povedano drugače, kadar želi zakonodajalec določeni osebi podeliti pravico do prepovedi, mora biti ta v zakonu izrecno določena in takih primerov je v zakonodaji malo (tipičen primer je ravno pacientova prepoved iz
- člena ZPacP). Prepoved ima lahko še dodaten oziroma drugačen pomen, in sicer jo lahko razumemo tudi kot preklic privolitve. Le v takem primeru je prepoved tesno povezana s privolitvijo, ker je njena nujna sestavina (lastnost), vendar za obravnavo vašega vprašanja tako pojmovanje prepovedi ni relevantno.
- Če ima nek uporabnik samostojno zakonsko podlago za seznanitev z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta (npr. podlago v
- členu ZPacP ali podlago v kakšnem drugem zakonu, npr. v zakonu, ki ureja upravne, sodne, policijske ali zavarovalniške postopke), je ta podlaga neodvisna od volje ožjih družinskih članov iz četrtega odstavka
- člena ZPacP. Njihova privolitev torej ni pogoj za realizacijo samostojne zakonske podlage, ki jo ima tak zakoniti uporabnik. Šele v primeru, ko za dokumentacijo zaprosi nek uporabnik, ki nima ustrezne zakonske podlage, se lahko do tega razkritja opredeli ožji družinski član umrlega iz četrtega odstavka
- člena ZPacP. Privolitev ožjih družinskih članov je le samostojna alternativa izrecnim ali neposrednim zakonskim podlagam v ZPacP ali drugih zakonih. Povedano drugače, razkritje zdravstvene dokumentacije uporabnikom na podlagi privolitve ožjega družinskega člana je le ena možna podlaga za razkritje, druga podlaga pa je tista, ki jo izrecno določa nek zakon. Te podlage (tj. privolitev iz četrtega odstavka
- člena ZPacP na eni strani in podlage v
- členu ZPacP ali v drugih zakonih na drugi strani) so enakovredne, se ne izključujejo in medsebojno niso pogojene. Seveda je poleg privolitve ožjih družinskih članov in izrecnih zakonskih podlag možno zdravstveno dokumentacijo razkriti tudi na podlagi tretje alternative – to je privolitev, ki jo je podal pacient za časa življenja. Tudi na to podlago oziroma na njeno realizacijo ožji družinski člani ne morejo vplivati s svojo pravico do privolitve. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026