Mnenje IP glede videonadzora sosednjih nepremičnin + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.12.2020 Številka: 07121-1/2020/2175 Kategorije:Pravne podlage, Video in avdio nadzor --> Kategorije: Pravne podlage, Video in avdio nadzor Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju IP) ste dne
- 2020 poslali dopis, v katerem navajate, da opažate, da se takoj, ko izstopite iz vaše enodružinske stanovanjske hiše ali pa ko vanjo vstopate, prižge reflektor, ki ga ima sosed montiranega pod balkonom na svoji stavbi, ki je od vaše oddaljena okoli 40 metrov, med stavbama pa poteka tudi občinska pot in pločnik. To je za vas zelo moteče, saj imate občutek, da ste pod stalnim nadzorom teh sosedov, poleg tega pa tudi sumite, da vas in vašo nepremičnino snemajo. Da ima sosed dejansko nameščeno-e kamero-e, je razvidno tudi iz nameščene nalepke, ki opozarja na videonadzor. Zanima vas, ali obstaja kakršnakoli možnost, da se pri sosedu preveri, ali ima kamere nameščene tako, da snemajo vas in vašo nepremičnino, in pa, ali imate kakšno možnost, da se sosedu prepove, da domet reflektorja ne sme segati na vašo nepremičnino. V kolikor takšna možnost obstaja, vas zanima, na koga se lahko obrnete in kako naj v takem primeru postopate. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi zgoraj navedenimi vprašanji. **** IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, zaradi česar vam v nadaljevanju posredujemo le nekaj splošnih pojasnil v zvezi z izvajanjem videonadzora, kot ga opisujete v svojem zaprosilu. Kadar gre za videonadzor oz. snemanje zasebne posesti okoli enodružinskih hiš, je treba primarno upoštevati določbe
- člena Splošne uredbe in
- člena ZVOP-1, kjer je določeno, da se določbe Splošne uredbe in ZVOP-1 ne uporabljajo za obdelavo osebnih podatkov, ki jo fizične osebe izvajajo med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Videonadzor, ki ga posameznik nad svojimi nepremičninami izvaja iz svoje hiše oziroma zemljišča, se tako praviloma šteje kot obdelava osebnih podatkov, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Da ne gre za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je mogoče govoriti šele takrat, ko posameznik s svoje nepremičnine snema tudi javne površine ter nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Glede na to, da se videonadzor iz enodružinske hiše praviloma šteje za videonadzor, ki se izvaja med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti, je morebitna uvedba uspeh inšpekcijskega postopka s strani IP vedno odvisna od konkretnih okoliščin in dokazov - predvsem slednji so v tovrstnih (zasebnih) primerih lahko problem. Zaradi tega bi IP v primeru prejetja takšnih prijav načeloma lahko uvedel inšpekcijski postopek tedaj, ko bo prijavitelj zagotovil dokaze, ki v zadostni meri izkazujejo sum nezakonitega izvajana videonadzora. Upoštevati je namreč treba, da postavitev kamer, ki jih posameznik pritrdi na svojo hišo ali jih postavi v njeni okolici na svoji nepremičnini, sama po sebi še ne pomeni, da posameznik s takšnimi kamerami tudi dejansko snema javne površine ali nepremičnine, ki niso v njegovi lasti. Iz pogleda na postavljeno kamero namreč še ni mogoče ugotoviti, kaj le ta dejansko snema, če sploh, saj se v praksi pogosto dogaja, da imajo posamezniki postavljene zgolj »slepe kamere«, ki v resnici ne snemajo, vendar imajo le preprečevalni učinek, ali pa so posnetki tako slabe kvalitete, da posameznikov na posnetkih ni mogoče prepoznati. V tem primeru ne nastaja zbirka osebnih podatkov, zato IP ni pristojen za ukrepanje. Podobno velja tudi glede obvestil o tem, da se izvaja videonadzor, saj tudi objava takšnih obvestil sama po sebi še ne pomeni, da se videonadzor tudi dejansko izvaja. Za uvedbo postopka v primeru izvajanja videonadzora iz enodružinske hiše IP torej potrebuje več dokazov, ki pričajo o tem, da s postavljenimi kamerami dejansko izvaja nezakonit videonadzor. Slednje je v primeru izvajanja videonadzora s strani posameznika še posebej pomembno, saj vstop v stanovanje in s tem povezan pregled videonadzornega sistema zaradi ustavne določbe nedotakljivosti stanovanja ni dopusten brez odredbe sodišča. Ne glede na to, da so pristojnosti IP v zvezi z izvajanjem videonadzora, ki ga posamezniki izvajajo iz svoje enodružinske hiše iz zgoraj navedenih razlogov zelo omejene, pa lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se videonadzor izvaja med potekom osebne ali domače dejavnosti, svoje osebnostne pravice uveljavlja pred pristojnim sodiščem. Tako lahko prizadeti posameznik v primeru, ko se z določenim dejanjem (npr. z izvajanjem videonadzora ali z osvetljevanjem njegove nepremičnine z reflektorjem) posega v njegove osebnostne pravice, v skladu s
- členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB1 in 64/16; v nadaljevanju OZ) s tožbo od sodišča zahteva, da sodišče odredi prenehanje snemanja oz. prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost njegove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica oz. da se prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. IP svetuje, da se pred sprožitvijo takšnega postopka obrnete na soseda ter ga zaprosite za ustrezna pojasnila in mu predlagate ustrezne rešitve. V primeru, ko se z nezakonitim slikovnim snemanjem občutno poseže v zasebnost posameznika, pridejo v poštev tudi določbe Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 50/12-UPB2, s sprem.; v nadaljevanju KZ-1), saj neupravičeno slikovno snemanje lahko pomeni kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po
- členu KZ-1, kjer je določeno, da se, kdor neupravičeno slikovno snema ali naredi slikovni posnetek drugega ali njegovih prostorov brez njegove privolitve in pri tem občutno poseže v njegovo zasebnost, ali kdor takšno snemanje neposredno prenaša tretji osebi ali ji takšen posnetek prikazuje ali ji kako drugače omogoči, da se z njim neposredno seznani, kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta. Pregon za kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja se začne na predlog, ki ga na pristojni policijski postaji ali na pristojnem državnem tožilstvu vloži prizadeta oseba. Iz zgoraj navedene zakonodaje in sodne prakse na splošno izhaja, da je videonadzor iz enodružinske hiše dopusten, če so kamere postavljene in uporabljene za njihov običajen in zakonit namen, tj. zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, če je videonadzor ustrezno označen ter če se z izvajanjem videonadzora in uporabo posnetkov nesorazmerno ne posega v posameznikovo pravico do zasebnosti. Več informacij v zvezi z videonadzorom najdete v Smernicah o videonadzoru, ki so trenutno v prenovi, sicer pa bodo dostopne na spletni strani IP, na naslovu: https://www.ip-rs.si/publikacije/prirocniki-in-smernice/, poleg tega pa si lahko ogledate tudi ostala neobvezna mnenja, ki jih je IP izdal v zvezi z izvajanjem videonadzora in so objavljena na naslovu https://www.ip-rs.si/vop/, vsebinsko področje »Video in avdio nadzor« V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026