Javnost elektronske komunikacije vladnih in državnih predstavnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2020 Številka: 07121-1/2020/2284 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage, Razno, Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage, Razno, Telekomunikacije in pošta, Obdelava OP javnih uslužbencev in funkcionarjev Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2020 prejeli vaše vprašanje o tem, »ali je komunikacija vladnih in državnih predstavnikov predmet javno dostopnih podatkov«, zlasti če so e-poštna sporočila in SMS-ji poslani na službene telefone in službene elektronske naslove ter niso označeni s stopnjo tajnosti. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma še pojasnjujemo: IP se, kot pritožbeni organ na področju dostopa do informacij javnega značaja, ne more vnaprej opredeljevati, ali so določeni dokumenti prosto dostopne informacije javnega značaja v skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ); IP se izven inšpekcijskega postopka ne more vnaprej in dokončno opredeljevati do dopustnosti konkretnih primerov razkrivanja osebnih podatkov udeležencev elektronskih komunikacij; Elektronska pošta in tekstovna mobilna komunikacija primarno spadata v področje komunikacijske zasebnosti, kar pa je izven pristojnost IP. Iz dosedanje pritožbene prakse IP je možno izluščiti splošno pravilo, da so elektronska sporočila »predstavnikov vlade in države« lahko prosto dostopna informacija javnega značaja le: - če je njihov namen in vsebina službene narave iz delovnega področja organa in - če je možno zaradi tega ta sporočila šteti kot dokumente organa, v imenu katerega je oseba poslala ali prejela sporočila. Poleg tega morajo biti za razkritje javnosti izpolnjeni tudi vsi drugi materialnopravni pogoji po ZDIJZ. To pomeni, da v praksi vsa tovrstna elektronska komunikacija ne more biti prosto dostopna javnosti, pač pa je to možno le pogojno. O b r a z l o ž i t e v: Na spletni strani IP so objavljene vse drugostopenjske odločbe IP na področju dostopa do informacij javnega značaja. Dodatno še pojasnjujemo, da je treba elektronska sporočila javnih uslužbencev in funkcionarjev najprej presojati z vidika komunikacijske zasebnosti, ki jo varuje
- člen Ustave RS. Pri tem položaj (funkcija, vloga) osebe, ki komunicira in uporabljeno komunikacijsko sredstvo nista odločilna elementa, pač pa je odločilna vsebina sporočila, njegova narava in njegov namen (npr. neslužbeni zasebni pogovor med dvema funkcionarjema je že v izhodišču izvzet iz kakršnega koli razkritja in tudi presojanja ne glede na to, da je komunikacija potekala prek službenih naprav in službenih informacijskih rešitev). Šele če ne gre za zasebno, pač pa za službeno komunikacijo, je možno sporočilo presojati tudi z vidika pogojev za javnost informacije po ZDIJZ. Osnovni pogoji za to, da je možno govoriti o informacijski javnega značaja so (skupaj):
- informacija (tj. sporočilo kot dokument) mora izvirati iz delovnega področja organa;
- organ mora z njo razpolagati;
- nahajati se mora v materializirani obliki. Če so ti pogoji izpolnjeni, mora biti za javno razkritje take informacije izpolnjen tudi pomemben materialnopravni pogoj, da ne gre za katero od izjem od prostega dostopa do informacij javnega značaja iz 5.a in
- člena ZDIJZ. Torej je tudi v primeru presojanja javne dostopnosti pomembno, kakšna je vsebina, narava in namen presojanih elektronskih sporočil. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026