Seznanitev s porodno zdravstveno dokumentacijo + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.02.2021 Številka: 07120-1/2021/36 Kategorije:Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne
- 2021 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, kako obravnavati zahtevo za seznanitev z lastno zdravstveno dokumentacijo po
- členu Zakona o pacientovih pravicah (ZPacP). Zahtevo je vložil otrok, dokumentacija pa vsebuje tudi podatke o materi, ki jih je po vašem mnenju nemogoče ločiti od otrokovih osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
- členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Najprej pojasnjujemo, da se IP, kot pritožbeni organ na tem področju, ne more vnaprej dokončno opredeljevati do konkretnih primerov razkritja zdravstvene dokumentacije. Poleg tega nimamo informacij o tem, katere konkretne osebne podatke in katero konkretno dokumentacijo ste imeli v mislih. Po načelnem mnenju IP je otrok (če že lahko samostojno uveljavlja pravice s področja varstva osebnih podatkov) lahko upravičen do tistih delov porodne zdravstvene dokumentacije, ki se nanašajo le nanj (npr. ocena po Apgarjevi lestvici, porodna teža) in do tistih delov dokumentacije, ki se hkrati nanašajo nanj in na mater (npr. vrsta poroda, način izvleka ploda, CTG zapisi, UZ posnetki ploda, vzpostavitev dojenja takoj po porodu, trajanje poroda in čas rojstva), če v slednjem primeru nad ustavno pravico otroka izjemoma ne prevlada kakšna ustavna pravica matere (npr. zaradi prepovedi razkritja identitete bioloških staršev v primeru posvojitve), kar je treba ocenjevati v vsakem konkretnem primeru posebej. Če je mati že umrla, je otrok pod pogoji iz
- člena ZPacP lahko upravičen do celotne zdravstvene dokumentacije. O b r a z l o ž i t e v: Mnenje se naslanja na dosedanjo pritožbeno prakso IP ter na že izdana splošna mnenja s področja pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki in pravice do seznanitve z lastno zdravstveno dokumentacijo, ki so dostopna na naši spletni strani. Pri presoji takih in podobnih zahtev je treba upoštevati tudi pravno podlago, na katero se sklicuje prosilec –
- člen ZPacP ali
- člen Splošne uredbe o varstvu podatkov. Pogoji in učinki so namreč različni. Pri tem je pomembno tudi, na čigavo ime se neka zdravstvena dokumentacija (kot celotna mapa ali kot posamezen dokument) vodi, tj. kdo je evidentiran kot pacient. Če vzamemo za primer »porodni zapisnik« in »list novorojenčka«, je očitno, da je določene zdravstvene in administrativne zapise možno obravnavati kot zapise, ki se nanašajo le na mater (porodnico oziroma otročnico), določene zapise je možno obravnavati kot zapise, ki se nanašajo le na otroka in določene zapise je možno obravnavati kot zapise, ki se nanašajo na oba. Če se zapisi hkrati in neločljivo nanašajo na oba, to še ne pomeni nujno, da otrok ni upravičen do seznanitve, saj gre v vsakem primeru tudi za njegove podatke (do katerih ima ustavno, uredbeno in zakonsko pravico), zakon pa ne določa možnih omejitev iz tega razloga. Izjemoma je možno, da bi določena ustavna pravica matere v nekem konkretnem primeru prevladala nad ustavno pravico otroka, na primer: teoretično pri podatkih o posledicah zaradi uživanja prepovedanih drog v času nosečnosti ali če bi se želel otrok na tak način dokopati do identitete matere, čeprav po družinski zakonodaji ni upravičen do seznanitve z identiteto bioloških staršev (gl. npr.
- člen Družinskega zakonika). V slednjem primeru je izvajalec upravičen od prosilca zahtevati dodatne informacije, da se prepreči obid zakonskih prepovedi. V skladu z možno diferenciacijo zapisov je treba pri realizaciji zahteve pristopiti k delnemu dostopu, zahteve prosilca pa ni smiselno presojati na ravni dokumentov ali celo na ravni zdravstvene mape, pač pa nižje, na ravni posameznih zapisov (podatkov) v dokumentih. Povsem drugače je seveda, če gre za seznanitev na podlagi
- člena ZPacP. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026