← Slovenija

Mnenje glede vzpostavitve »digitalne identitete« občanov - IPRS

Mnenje glede vzpostavitve »digitalne identitete« občanov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.02.2021 Številka: 07121-1/2021/258 Kategorije:EMŠO in davčna, Moderne tehnologije, Občine, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov , Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Privolitev --> Kategorije: EMŠO in davčna, Moderne tehnologije, Občine, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Pravne podlage, Pridobivanje OP iz zbirk, Privolitev Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da želi občina vzpostaviti »digitalno identiteto« občanov za uporabo e-storitev na lokalni ravni preko občinske aplikacije, ki bi se naložila na telefon, občani bi preko tega kanala »komunicirali« z občino, dobivali razna obvestila, novice (tudi njim prilagojene) in podobno. Že v začetku priprave projekta zunanji izvajalec sledi zahtevam GDPR, tako je med drugim v pripravi tudi ocena učinkov. Kar se tiče pravne podlage je predvideno, da se bodo osebni podatki za namen delovanja aplikacije obdelovali na podlagi pogodbe (občan se registrira v aplikacijo in sprejme splošne pogoje), privolitve (trženje, profiliranje) in tudi na podlagi zakonitega interesa (varnost). V tem delu nimate dilem, želi pa naročnik aplikacije (občina) izvesti t.i. predhodni postopek ozaveščanja občanov in sicer na dokaj »invaziven« način, ker menijo, da bi tak način bil učinkovit in bi občani bolj zanesljivo naložili aplikacijo na telefon se tako »avtomatsko« registrirali kot uporabniki. Tako je občina predvidela, da bi za vse občane, stare nad
  2. oz. 18 let (tukaj je še dilema), vnaprej (brez predhodnega »naročila« oz. aktivnega ravnanja) izdelala QR kodo za vsakega občana posebej in sicer za name registracije v aplikacijo občine. To pomeni, da bi vsak občan dobil svoj enolični e-identifikator za registracijo. Da bi to izvedli, bi občina iz CRP uvozila osebne podatke VSEH občanov občine tako rekoč na »zalogo« (predvidoma emšo, ime in priimek, naslov) in s tem, za namen enolične identifikacije in priprave QR kode, vzpostavila posebno evidenco (evidenca bi se posredovala tudi zunanjemu izvajalcu, ki bi QR kode pripravil). Ta evidenca bi dejansko služila temu, da se omogoči priprava kode in posredovanje le-te po pošti. Vsak občan bi torej dobil na svoj naslov dopis občine s QR kodo in jo v nadaljevanju »prostovoljno« uporabil (se registriral) ali pa ne. Če se po določenem času ne bi »registriral«, je predvideno, da se ga zbriše iz seznama in iz »obdelave« oz. evidenc za ta namen. Prav tako je predvideno, da bi imela oseba možnost, da ugovarja tovrstni obdelavi osebnih podatkov za ta namen (torej zahteva od občine, da se njeni podatki za ta namen prenehajo obdelovati). Seveda bi občan pridobil ob posredovani QR kodi še Obvestilo o obdelavi in navedeno katere pravice ima po Splošni uredbi. Ključno vprašanje, ki se pojavlja pri tem je, katera je ustrezna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v tem konkretnem primeru. Gre za občino, ki izvaja naloge na podlagi
  3. člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS), vendar ta »naloga« nikjer ni izrecno navedena in se postavlja vprašanje možnosti »uporabe«
  4. a člena (obdelava osebnih podatkov). Če bi občan sam aktivno ravnal (npr. naročil QR kodo) bi bilo jasno, da gre za privolitev v obdelavo, ker je aktivno ravnal in bi dostop do CRP bil možen (prenos podatkov). V tej varianti, ki jo želi občina izvesti, pa gre dejansko za obdelavo osebnih podatkov (izvoz evidence in nadaljnja obdelava iz CRP) brez aktivnega ravnanja občana, torej bi se morali nasloniti na drugo pravno podlago, da bi lahko dokazali zakonitost obdelave - kot npr. 6.1.c ali 6.1.e. Zanima vas, ali lahko uporabite podlago po točki 6.1.e? Menite, da bi bilo to najbolj primerno. Kljub temu bi se kot navajate morali opreti na »naloge« občine in tako »potrditi«, da gre za obdelavo osebnih podatkov, ki so povezane z nalogami občine, obdelava osebnih podatkov pa je tudi v javnem interesu. Lahko bi se tudi sklicevali na določbo
  5. alineje
  6. odstavka
  7. člena ZLS (ta alineja omenja informatizacijo) ter v nadaljevanju bi s splošnim občinskim aktom operacionalizirali nalogo – vzpostavitev občinske mobilne aplikacije za komunikacijo z občani, izdelavo enolične identifikacije ipd. za ta namen. Postavlja se vam vprašanje, če je mogoče na vidiku še kakšna primerna rešitev, ki bi morebiti bila boljša od predlagane in vas zanima naše razmišljanje o tem. Postavlja se vam tudi vprašanje, če je »splošni akti« občine nujen (gre za to, da se »določi« naloga občini in potem se obdelujejo OP –
  8. a člen – seveda v skladu z načelom sorazmernosti). Morebiti bi v tem primeru prišla v poštev tudi določba 6.1.c. Splošne uredbe? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  9. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  10. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  11. točke prvega odstavka
  12. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  13. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma ugotavlja, da je namen občine, da svojim občanom ponudi možnost uporabe digitalnih storitev legitimen, vendar pa je treba obdelave osebnih podatkov, ki so za to potrebne, obravnavati ločeno glede na posamezne namene ter podrobno preveriti in ugotoviti, ali je za določeno fazo oziroma namen obdelave takšna obdelava sorazmerna in ali za njo obstaja ustrezna pravna podlaga. Pri tem menimo, da je pomembna razlika med obdelavo osebnih podatkov za namen delovanja aplikacije in za namen promocije ter registracije aplikacije. Uvodoma lahko ugotovimo, da ZLS izrecno ne daje podlage za to, da bi bila takšna aplikacija lahko obvezna, prav tako njeno delovanje po naravi stvari ne bo mogoče brez aktivnega ravnanja občanov in njihove privolitve, ki je potrebna tudi glede na določbe Zakona o elektronskih komunikacijah (ZEKom-1), ki v
  14. odstavku
  15. člena določa, da je shranjevanje podatkov ali pridobivanje dostopa do podatkov, shranjenih v terminalski opremi naročnika ali uporabnika, dovoljeno samo pod pogojem, da je naročnik ali uporabnik v to privolil potem, ko je bil predhodno jasno in izčrpno obveščen o upravljavcu in namenih obdelave teh podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Z drugimi besedami - aplikacije, ki jih razvija država in ponudi v uporabo posameznikov (na katerikoli ravni), so lahko le na prostovoljni osnovi in na podlagi privolitve posameznikov ob njihovi ustrezni obveščenosti – smiselno velja tudi obdelavo osebnih podatkov na osnovi pogodbe (točka 6

(1)b Splošne uredbe). Glede na navedeno menimo, da podlaga po točki 6
(1)c, torej ko je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca, ni izpolnjena, saj zakonsko gledano upravljavec, torej občina ni dolžna vzpostaviti takšne aplikacije, obenem gre ob upoštevanju zgoraj omenjenih določb ZEKom-1 lahko le za prostovoljno uporabo aplikacije, zato po našem mnenju podlaga po 6
(1)c ni primerna za nobenega od identificiranih namenov (delovanje ter promocija/registracija aplikacije). Glede pravne podlage po točki 6
(1)e, ko je obdelava zakonita, če je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu, menimo naslednje. Lahko bi verjetno trdili, da je vzpostavitev in delovanje aplikacije v javnem interesu in da lahko sodi tudi med »naloge občine« oziroma da gre za obdelavo osebnih podatkov, ki so povezane z nalogami občine in je obdelava osebnih podatkov za to potrebna, ni pa nujno, da je v javnem interesu tudi obdelava osebnih podatkov za namen promocije in lažje registracije aplikacije v smislu vnaprejšnje personalizirane izdelave in posredovanja QR kod. Kot izhaja iz vašega zaprosila, bi namreč za ta namen šlo za izvoz podatkov iz CRP na zalogo in sicer velikega deleža občanov brez njihove vnaprejšnje vednosti ali aktivnosti, ta evidenca, kot navajate, pa bi dejansko služila (zgolj) temu, da se omogoči priprava kode in posredovanje le-te po pošti. Podobno kot pri uporabi pravne podlage po točki 6
(1)f, t.j. zakoniti interesi, ki sicer v zadevnem primeru ne more priti v poštev za te namene, je tudi pri uporabi podlage po 6
(1)e potrebno izvesti celovito tehtanje tako javnega interesa na eni strani kot vpliva na pravico do varstva osebnih podatkov posameznikov na drugi strani, z upoštevanjem načela sorazmernosti in presojo drugih možnih milejših ukrepov ter varovalk. Menimo, da bi lahko občina v zadostni meri zagotovila ustrezno promocijo aplikacije tudi brez vnaprejšnje obdelave osebnih podatkov velikega deleža občanov na zalogo, saj lahko uporabi druge načine za promocijo, ko so npr. lokalna glasila in mediji, javni oglasni prostor in druge načine, s katerimi lahko dovolj učinkovito promovira aplikacijo brez obdelave osebnih podatkov. Prav tako je treba upoštevati, kot smo že izpostavili, da omenjena množična vnaprejšnja obdelava osebnih podatkov ni nujna za uporabo aplikacije, temveč zgolj olajšanju registracije občanov. Menimo, da ta namen, torej lažja registracija občanov, ni sorazmeren z obsegom obdelave osebnih podatkov, ki ga terja. Če primerjamo z izvedbo, kjer bi se občanom poslala nepersonalizirana QR koda, ki vodi na registracijsko stran, bi občan na tej strani vnesel svoje osebne podatke in ob ustrezni obveščenosti o obdelavi osebnih podatkov skladno s členom 13 Splošne uredbe podal privolitev v obdelavo osebnih podatkov in uporabo aplikacije. Zavedati se je namreč treba, da občina ne more prisiliti občanov v uporabo zadevne aplikacije in tega ne more storiti tudi na podlagi točke 6
(1)e, tako da brez prostovoljnosti občanov uporaba aplikacije ne bo možna, personalizirana QR koda pa bi zgolj prihranila nekaj časa občanom, ker najbrž ne bi morali vnašati svojih osebnih podatkov na registracijski strani – a obenem povzročila dodatna tveganja, kot pojasnjujemo v nadaljevanju. Če damo na tehtnico na eni strani množično obdelavo osebnih podatkov velikega deleža občanov brez njihove privolitve, ob tem da bo njihova privolitev oziroma soglasje s pogoji uporabe potrebna v naslednjih fazah, in z vsemi tveganji, ki jih prinaša množična obdelava osebnih podatkov, na drugo stran pa zgolj lažji postopek registracije, menimo, da taka obdelava ne bi bila sorazmerna. Dodajamo še, da lahko sicer o zakonitosti obdelave osebnih podatkov presojamo zgolj v okviru inšpekcijskega postopka. Ob tem opozarjamo, da poleg inhrenetnih tveganj, ki jih prinaša množična obdelava osebnih podatkov na zalogo, ni primerno prezreti tudi tveganj za krajo identitete – če bi bila QR koda personalizirana in predvidoma poslana brez vročanja na domače naslove, bi QR kodo posameznika zlahka uporabila druga oseba in tako (brez dodatnih varovalk, ki bi pa verjetno otežile registracijo) prevzela njegovo identiteto. Predvidevamo namreč, da bi občan z uporabo personalizirane QR kode prišel na registracijsko stran, kjer bi že bili predizpolnjeni njegovi osebni podatki in na voljo njegova e-identiteta. Če povzamemo: menimo, da omogočanje delovanje aplikacije ob ustrezno izvedenih pravnih podlagah po 6
(1)a oziroma 6
(1)b ni sporno in je lahko v javnem interesu; za samo promocijo ter olajšanje registracije pa glede na to, da je namen omenjene množične obdelave osebnih podatkov občanov na zalogo (izvoz podatkov iz CRP) le promocija in olajšanje postopka registracije, ob upoštevanju zgoraj izpostavljenih pomislekov in tveganj menimo, da izvoz in uporaba osebnih podatkov iz CRP za ta namen z uporabo pravne podlage po točki 6
(1)e nista dopustna ne sorazmerna ter da bi lahko sicer legitimne cilje dovolj učinkovito in z manj tveganji za pravice posameznikov ter tako na bolj sorazmeren način lahko dosegli z milejšimi ukrepi, kot npr. z javnim obveščanjem in/ali eventuelno posredovanjem nepresonaliziranih QR kod. Kot ste že tudi sami omenili je v pripravi ocena učinka glede varstva osebnih podatkov, kar pozdravljamo, saj menimo, da je to najprimernejši način, da se naslovijo vsa tveganja in da preverite več izvedbenih možnosti. IP lahko na podlagi člena 36 v predhodnem svetovanju izda mnenje na prejeto oceno učinka. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.