← Slovenija

82. člen ZVOP-1 in vpogled v osebni dokument pri preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT - IPRS

  1. člen ZVOP-1 in vpogled v osebni dokument pri preverjanju izpolnjevanja pogoja PCT + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  3. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.12.2021 Številka: 07121-1/2021/2445 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
  5. 2021 prejel vaš dopis, v katerem prosite za interpretacijo/komentar
  6. člena ZVOP-1 v zvezi z vpogledom v osebni dokument pri izpolnjevanju pogoja PCT ter oporekate naši interpretaciji
  7. člena ZVOP-1, saj v primeru preverjanja PCT pogoja ne gre za obdelavo osebnih podatkov ali vnos v zbirko osebnih podatkov. Kot navajate, vsebina
  8. člena ne navaja, da so določila veljavna za namen varovanja zdravja (preverjanja PCT), prav tako pa je po vaše neustrezna naša interpretacija
  9. člena ZVOP-1, saj v primeru preverjanja PCT pogoja ne gre za obdelavo osebnih podatkov ali vnos v zbirko osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam skladno z
  10. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  11. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
  12. točko prvega odstavka
  13. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  14. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) v nadaljevanju podajamo mnenje v zvezi z vašim zgoraj navedenim dopisom. Uvodoma pojasnjujemo, da IP v okviru mnenja ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko presojo o ustreznosti ravnanj posameznega upravljavca, obdelovalca ali uporabnika osebnih podatkov izvede le v okviru konkretnega inšpekcijskega ali drugega upravnega postopka. IP namreč ne sme in ne more prevzeti odgovornosti posameznih subjektov za njihovo poslovanje, podobno kot to velja za druge inšpekcijske organe. Iz tega razloga v nadaljevanju podajamo zgolj splošna pojasnila ter izpostavljamo relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določena obdelava osebnih podatkov zakonita. IP je v zadnjem času prejel številne prijave in vprašanja v zvezi z zakonitostjo obdelave osebnih podatkov v okviru omejitev, ki jih določa Vlada RS na način, da so določene storitve posameznikom dostopne zgolj pod pogojem, da je posameznik prebolel COVID-19, bil cepljen ali testiran (v nadaljevanju: PCT pogoj), izpolnjevanje PCT pogoja pa posameznik izkazuje bodisi z digitalnim COVID potrdilom EU (v digitalni ali papirnati obliki) ali drugim potrdilom oziroma dokazilom, ki je kot tak določen z odlokom vlade. Ob tem se identiteta posameznika potrdi tudi z vpogledom v osebni dokument. Odlok je obveznost preverjanja, ali uporabniki storitev izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naložil odgovornim osebam, ki izvajajo ali organizirajo opravljanje dela. S tem, ko je bila ponudnikom storitev naložena obveznost preverjanja izpolnjevanja PCT pogojev, je bila določena tudi obdelava osebnih podatkov, saj je izpolnjevanje pogojev nemogoče preveriti, ne da bi s strani ponudnika storitve pooblaščena oseba vpogledala v enega izmed dokazil, s katerim osebe zatrjujejo izpolnjevanje PCT pogoja. Izkazovanje takšnega dokazila pa imanentno vključuje obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo na potrdilu oz. dokazilu in s katerimi oseba izkazuje istovetnost oz., da se PCT dokazilo nanaša nanjo ter, ali je bila ta oseba cepljena, testirana oz. je prebolela COVID-
  15. IP je v svojih mnenjih že večkrat zavzel stališče, da lahko vsak upravljavec osebnih podatkov pred vnosom podatkov v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika (
  16. člen ZVOP-1), ZVOP-1 pa dopušča vpogled v osebni dokument tudi od oseb, ki nameravajo vstopiti ali izstopiti iz poslovnih prostorov (
  17. člen ZVOP-1). Način pooblastitve osebe, ki pri upravljavcu na tej podlagi opravlja vpogled v dokazilo in osebni dokument pri strankah, je stvar odločitve upravljavca. ZVOP-1 v zvezi s tem v svojem
  18. členu ZVOP-1 določa, da mora upravljavec določiti osebe, ki so odgovorne za določene zbirke osebnih podatkov, in osebe, ki lahko zaradi narave njihovega dela obdelujejo določene osebne podatke ter ob tem poskrbeti za sprejem ustreznih tehnično-organizacijskih ukrepov za zavarovanje osebnih podatkov. IP sicer meni, da je odlok Vlade RS, ki ponudnikom storitev nalaga obveznost preverjanja izpolnjevanja PCT pogoja (ki pomeni obdelavo osebnih podatkov), ustavno sporen, saj bi smel takšno obdelavo v skladu z
  19. členom Ustave RS določiti le zakonodajalec z zakonom. Pravica do varstva osebnih podatkov je namreč ustavno zagotovljena človekova pravica. Vsaka, še tako minimalna obdelava osebnih podatkov pomeni poseg v človekovo pravico (glede obdelave osebnih podatkov namreč velja, da je prepovedano vse, kar ni izrecno dovoljeno), poseg pa je lahko določen samo v zakonu in ne z odlokom vlade, kot je to v konkretnem primeru. Samo zakonodajni postopek, preko katerega se sprejema zakon, lahko zagotovi premišljeno odločitev, ali je obdelava osebnih podatkov za določen namen res nujna, potrebna in učinkovita. Postopek, preko katerega Vlada RS izdaja odloke, tega namreč ne zagotavlja in je vsebina prepuščena samovolji izdajatelja odloka. Glede na to je IP že vložil zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti nekaterih odlokov, ki določajo omejitve, pogojene z izpolnjevanjem PCT pogojev, ker preverjanje izpolnjevanja teh pogojev predstavlja obdelavo osebnih podatkov. Za ugotovitev ustavnosti odlokov bo torej treba počakati na odločitev Ustavnega sodišča, a sprejeti odloki v tem trenutku veljajo, dokler o njih drugače ne odloči Ustavno sodišče, zato so jih dolžni upoštevati vsi, na katere se odloki nanašajo. IP kot pravno podlago za vpogled v osebni dokument oseb, ki nameravajo vstopiti v poslovne prostore javnega ali zasebnega sektorja, šteje določbo prvega odstavka
  20. člena ZVOP-1, ki navedene subjekte pooblašča, da lahko za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa posameznikov ter reda v njenih prostorih od posameznika, ki namerava vstopiti ali izstopiti iz tega prostora, zahtevajo, da navede vse ali nekatere osebne podatke iz drugega odstavka tega člena ter razlog vstopa ali izstopa. Po potrebi lahko osebne podatke preveri tudi z vpogledom v osebni dokument posameznika, s čimer se zagotovi točnost osebnih podatkov, ki se obdelujejo, kar upravljavcem nalaga tudi Splošna uredba, ki v členu 5 točnost osebnih podatkov določa kot enega temeljnih načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov. Iz zgoraj navedenih določb
  21. člena ZVOP-1 torej izhaja, da lahko vsi subjekti javnega ali zasebnega sektorja za namene varovanja premoženja, življenja ali telesa posameznikov ter reda v njenih prostorih, od osebe, ki namerava vstopiti v njihove prostore, zahtevajo navedbo določenih osebnih podatkov ter da za namene zagotavljanja točnosti podatkov vpogledajo tudi v osebni dokument, s katerim posameznik izkazuje svojo istovetnost. Vrste osebnih podatkov, ki se od oseb, ki nameravajo vstopiti v prostore, lahko zahtevajo, so določene v drugem odstavku
  22. člena ZVOP-1, ki določa, da se v evidenci vstopov in izstopov lahko o posamezniku vodijo samo naslednji osebni podatki: osebno ime, številka in vrsta osebnega dokumenta, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, zaposlitev ter datum, ura in razlog vstopa ali izstopa v ali iz prostorov. V zvezi
  23. členom ZVOP-1 in s tem povezano obdelavo osebnih podatkov, je treba še upoštevati, da pogoje za vstop v prostore določi lastnik oziroma najemnik prostorov ter da se lahko pogoji za vstop v določene prostore predpišejo tudi z zakonom ali drugim predpisom pristojnega organa. V obravnavanem primeru je pogoje za vstop v prostore oseb javnega in zasebnega sektorja z odlokom predpisala Vlada RS, ki je v odloku določila tudi dokazila, s katerimi posameznik izkazuje izpolnjevanje zahtevanih pogojev za vstop v prostore. IP meni, da je lastnik oziroma najemnik prostorov v takšnem primeru upravičen, da pri osebah, ki nameravajo vstopiti v njegove prostore, za namene varovanje zdravja oziroma življenja zaposlenih in obiskovalcev ter s tem povezanim vzdrževanje reda v svojih prostorih, z vpogledom v osebno listino in ustrezno dokazilo preveri izpolnjevanje teh pogojev. Ob tem je treba opozoriti, da prvi odstavek
  24. člena ZVOP-1 osebe javnega ali zasebnega sektorja ne pooblašča za vnos osebnih podatkov v evidenco oziroma zbirko podatkov, pač pa jih pooblašča zgolj, da od posameznika zahtevajo navedbo osebnih določenih podatkov ter preverbo točnosti osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument. Pravno podlago za vnos določenih osebnih podatkov v evidenco vstopov in izstopov daje drugi odstavek
  25. člena, ki pa ne zapoveduje obveznega vnosa osebnih podatkov v evidenco, pač pa s tem, ko določa, da se podatki lahko vpišejo v evidenco, osebam javnega in zasebnega sektorja prepušča odločitev o tem, katere od določenih osebnih podatkov, če sploh, bodo vnesle v evidenco. IP meni, da prvi odstavek
  26. člena ZVOP-1 osebo javnega ali zasebnega sektorja pooblašča, da od posameznika, ki namerava vstopiti v njene prostore, zahteva zgolj navedbo določenih osebnih podatkov ter za vpogled osebni dokument in dokazilo, s katerim posameznik izkazuje upravičenost za vstop v prostore, pri čemer pa ZVOP-1 osebe javnega ali zasebnega sektorja ne zavezuje, da mora osebne podatke, ki jih je posameznik navedel in s katerimi se je seznanila z vpogledom v osebni dokument in druge listine, vnesti tudi v evidenco vstopov in izstopov iz prostorov. Pri takšnem ravnanju je treba še upoštevati, da se skladno s točko

(2)4. člena Splošne uredbe kot obdelava osebnih podatkov ne šteje zgolj beleženje in shranjevanje osebnih podatkov v evidenci, pač pa se kot obdelava osebnih podatkov šteje že zgolj vpogled v osebne podatke. Upravljavec mora pri vsaki takšni obdelavi upoštevati načelo najmanjšega obsega podatkov iz (
  1. c)točke 5. člena Splošne uredbe, kar med drugim pomeni tudi to, da mora pred vpisom osebnih podatkov presoditi, ali je vpis osebnih podatkov oseb, ki vstopajo v njegove prostore, glede na okoliščine in namene preverjanja izpolnjevanja pogojev za vstop sploh potreben, in če da, katere njihove osebne podatke je glede na namene in dane pravne podlage sploh potrebno in primerno zahtevati os posameznika in vpisati v evidenco vstopov in izstopov v prostore. Glede na to, da trenutno veljavni Odlok o začasnih ukrepih za preprečevanje in obvladovanje okužb z nalezljivo boleznijo COVID-19 (le ti se sicer zelo pogosto spreminjajo) posebej ne določa vodenja evidence oseb, ki vstopajo v prostore oseb javnega ali zasebnega sektorja, niti ne določa hrambe dokazil, s katerimi posameznik izkazuje izpolnjevanje pogoja PCT, IP meni, da ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz 5. člena Splošne uredbe ter določb 82. člena ZVOP-1, ni nobene potrebe, da bi osebe javnega ali zasebnega sektorja zgolj zaradi dolžnosti preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT vzpostavile evidenco vstopov in izstopov iz prostorov. Za namene preverjanja izpolnjevanja pogoja PCT praviloma zadošča zgolj vpogled v osebni dokument in dokazilo, s katerim posameznik izkazuje izpolnjevanje predpisanega pogoja za vstop v prostore, evidenco vstopov in izstopov iz prostorov pa lahko posamezna oseba javnega ali zasebnega sektorja praviloma vzpostavi zgolj primeru, ko je vodenje takšne evidence ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov dejansko potrebno za namene iz pravega odstavka 82. člena ZVOP-1, pri čemer se v takšno evidenco zgolj na podlagi 82. člena ZVOP-1 ne smejo vpisovati podatki o izpolnjevanju pogoja PCT. Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.