Ali je medicinska dokumentacija občutljiv OP - IPRS

Ali je medicinska dokumentacija občutljiv OP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.12.2007 Številka: 0712-1076/2007/2 Kategorije:Občutljivi OP, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Občutljivi OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 5.12.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem nas sprašujete: Ali se podatek o posamezni telesni poškodbi in medicinska dokumentacija v zvezi s to poškodbo za oškodovanca, ki ga po pooblastilu zastopate pri uveljavljanju odškodnine ali zavarovalnine šteje kot občutljiv osebni podatek v smislu podatka o »zdravstvenem stanju«, ki ga Zakon o varstvu osebnih podatkov opredeljuje kot občutljiv osebni podatek? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Podatek o posamezni telesni poškodbi in medicinska dokumentacija v zvezi s to poškodbo za oškodovanca, ki ga po pooblastilu zastopate pri uveljavljanju odškodnine ali zavarovalnine, se šteje kot občutljiv osebni podatek v smislu podatka o »zdravstvenem stanju«, kot ga opredeljuje ZVOP-1 O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o zdravstvenem stanju Pojem zdravstvenega stanja v slovenski zakonodaji ni definiran. Kadar gre za njegovo uporabo na področju varstva osebnih podatkov, je po mnenju Pooblaščenca, potrebno pri razlagi pomena besedne zveze »zdravstveno stanje« pristopiti široko (ekstenzivna razlaga). Na podlagi naslednjih pojmovnih opredelitev: stanje - pomeni nekaj, kar je v kakem času določeno z dejstvi, nanašajočimi se na npr. kakovost, sposobnost, uporabnost, obstajanje česa; zdravje - pomeni stanje telesnega in duševnega dobrega počutja, brez motenj v delovanju organizma; podatek - pomeni znano dejstvo o določeni stvari, predmetu, pojavu, ki je temelj za sklepanje, lahko podatek o zdravstvenem stanju definiramo kot podatek, ki kaže na statične ali dinamične, fizične ali duševne lastnosti določenega pacienta v določenem trenutku v zvezi z njegovim zdravjem. Lastnost pacienta v zvezi z njegovim zdravjem je opredeljena z enim ali več fizikalno-kemijskimi oziroma biološkimi (vedenjskimi, morfološkimi, fiziološkimi itd.) pokazatelji (parametri) ne glede na njihovo obliko (numerično, besedno, opisno, šifrirano), ki govorijo o prisotnosti ali odsotnosti fizičnega ali duševnega zdravja. Na podlagi zgoraj navedenega so podatki o zdravstvenem stanju tudi npr. znana okrajšava v zdravniškem izvidu »b.p.«, nadalje opis ali zgolj navedba diagnostičnega, terapevtskega ali rehabilitacijskega postopka, podatki na specialistični napotnici (tudi brez napotne diagnoze), podatki o merljivih količinah, ki jih uporablja medicinska stroka in podobno. Poleg zgoraj opisanega širokega razumevanja pojma zdravstveno stanje, lahko pri njegovem (prav tako ekstenzivnem) opredeljevanju preidemo tudi na ločevanje na podatke o zdravstvenem stanju v ožjem in podatke o zdravstvenem stanju v širšem smislu. Podatek o zdravstvenem stanju v širšem smislu je vsak podatek, na podlagi katerega je mogoče sklepati na zdravstveno stanje v ožjem pomenu besede, ne glede na to ali gre za vzrok, posledico ali drugo okoliščino v zvezi s stanjem ali zdravljenjem. Na to kažejo tudi določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti v prvem odstavku 51. člena (podobno tudi 52. člen Zakona o zdravniški službi), ki določa, da so zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci dolžni varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ali kot določa 35. člen Kodeksa medicinske deontologije: »Za poklicno skrivnost se šteje vse, kar zdravnik in zdravstveno osebje pri opravljanju svojega poklica izve o bolniku ter o njegovih osebnih, družinskih in socialnih razmerah, pa tudi vse informacije v zvezi z ugotavljanjem, zdravljenjem in spremljanjem bolezni«. Primer: podatek o stopnji alkohola v krvi omogoča sklepanje na zastrupitev z alkoholom; enako podatek o krvnem tlaku omogoča sklepanje o prisotnosti ali odsotnosti zdravja, lahko predstavlja vzrok marsikaterim boleznim in težavam in lahko hkrati predstavlja tudi posledico ali simptom neke bolezni, poškodbe ali navad. Pojma zdravstvenega stanja zato ne gre omejevati zgolj na diagnostične opredelitve (končne sklepe na podlagi interpretacije pokazateljev o obstoju (

1. ne)zdravja), ki jih zdravnik zapiše npr. na izvid, pač pa tudi na podatke, ki kažejo na prisotnost oziroma odsotnost zdravja, pri tem pa ni pomembno, ali so za sklepanje potrebna medicinska in druga znanja (npr. laboratorijski izvid krvnih preiskav vsebuje vrsto podatkov o zdravstvenem stanju v ožjem pomenu, na podlagi katerih je moč podati interpretacijo npr. v smislu obstoja anemije pacienta). 2 O občutljivih osebnih podatkih Pooblaščenec uvodoma poudarja, da podatki o zdravstvenem stanju posameznika spadajo med t.i. občutljive osebne podatke, ki po ZVOP-1 uživajo še prav posebno, strožje varstvo. Obdelavo občutljivih osebnih podatkov ureja 13. člen ZVOP-1, po katerem se občutljivi osebni podatki lahko obdelujejo le v naslednjih primerih: 1. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom; 2. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika; 3. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz 1. točke tega člena; 4. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo; 5. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe; 6. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom; 7. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku; 8. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. 14. čl. ZVOP-1, ki ureja zavarovanje občutljivih osebnih podatkov, pa v prvem odstavku določa, da morajo biti občutljivi osebni podatki pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz 5. točke 13. člena tega zakona. 3 Sklepno V zvezi z vašim vprašanjem, Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega zaključuje, da je podatek o posamezni telesni poškodbi in medicinska dokumentacija v zvezi s to poškodbo za oškodovanca, ki ga po pooblastilu zastopate pri uveljavljanju odškodnine ali zavarovalnine občutljiv osebni podatek, kot ga opredeljuje ZVOP-1. Izhajajoč iz 7. točke 13. člena ZVOP-1, obdelava takih podatkov ni sporna, saj vas je posameznik pooblastil, da v njegovem imenu uveljavljate odškodninski zahtevek zoper zavarovalnico oz. druge odgovorne osebe. Kljub temu, pa morate v zvezi z zavarovanjem osebnih podatkov, strogo zasledovati določbe ZVOP-1. V povezavi z obdelavo občutljivih osebnih podatkov, Pooblaščenec sklepno opozarja tudi na načelo sorazmernosti, kot ga opredeljuje 3. člen ZVOP-1, ki pomeni, da morate za uveljavljanje odškodninskega zahtevka uporabljati samo tiste občutljive osebne podatke, ki so pomembni za nastanek škodnega dogodka in uspeh odškodninskega zahtevka. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., namestnica pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026