Ali lahko fizične in pravne osebe opravljajo nadzor nad oddanimi živalmi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.10.2008 Številka: 0712-707/2008/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, prosite za pravno pomoč in nam zastavljate naslednje vprašanje: Ali lahko zavetišče za zapuščene živali, ki je dolžno izvajati nadzor nad lastniki oddanih živali, ta nadzor poveri drugim fizičnim in pravnim osebam, ki sicer niso zaposlene v zavetišču? Ali so to lahko tudi društva proti mučenju živali? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi sedme točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007, nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/2007– ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da lahko zavetišče s posameznikom oziroma posamezniki sklene podjemno pogodbo, pogodbo o delu ali kakršno koli drugo odplačno ali neodplačno pogodbo na podlagi katere posamezniki, torej fizične osebe, opravljajo delo v zavetišču oziroma za zavetišče. Glede na sklenjeno pogodbeno razmerje takšni posamezniki tako postanejo predstavniki zavetišča. Le-ti imajo po sklenjeni pogodbi nato pravico obdelovati osebne podatke lastnikov oddanih živali in jih morajo tudi varovati v skladu z ZVOP-1 oziroma internimi pravili zavetišča o varovanju osebnih podatkov. Na začetku podajamo nekaj osnovnih določil in pojmov, ki jih ureja ZVOP-
- Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in ne nazadnje pa tudi številka stanovanja), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Splošna opredelitev pravne podlage obdelave osebnih podatkov, vsebovana v
- členu ZVPO-1 določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
- in
- členu določa ZVOP-1 še nekatere posebnosti za javni in zasebni sektor. Za razjasnitev konkretnega primera glede preverjanja posvojiteljev zapuščenih živali, se je treba seznaniti s področno zakonodajo, torej z Zakonom o zaščiti živali (Uradni list RS št. 43/2007, v nadaljevanju: ZZZiv) in predpisi, izdanimi na njegovi podlagi. ZZZiv v tretjem poglavju ureja skrb za zapuščene živali. Drugi odstavek
- člena določa, da je zagotovitev zavetišča lokalna zadeva javnega pomena, ki se izvršuje kot javna služba, pri čemer mora biti na vsakih 800 registriranih psov v občini zagotovljeno eno mesto v zavetišču. Tretji odstavek istega člena pa določa, da je imetnik zavetišča lahko občina oziroma vsaka fizična ali pravna oseba, ki izpolnjuje predpisane pogoje. Po
- členu Ustave Republike Slovenije lahko samoupravne skupnosti, podjetja in druge organizacije ter posamezniki z zakonom dobijo javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave. Pri opravljanju teh funkcij imajo navedeni subjekti, ki sicer niso v strukturi državnih organov oblasti, določene pravice in dolžnosti državnih organov. Če je torej z zakonom tako določeno (če imajo javno pooblastilo), lahko npr. izdajajo nekatere splošne pravne akte, lahko so pooblaščeni za postopanje in odločanje v upravnih zadevah, lahko opravljajo upravna dejanja, izdajajo javne listine, potrdila itd. Pri tem morajo postopati po pravilih Zakona o splošnem upravnem postopku in po predpisih, ki urejajo posebne upravne postopke. Zakon o splošnem upravnem postopku loči med “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi zakona”, in “nosilci javnih pooblastil, ki imajo javno pooblastilo na podlagi predpisa samoupravne lokalne skupnosti”. V
- členu Ustave Republike Slovenije, poleg zakona, s katerim lahko dobijo v ustavi navedeni subjekti javno pooblastilo za opravljanje nekaterih funkcij državne uprave, ni omenjen noben drug pravni akt. Po določbah drugega odstavka
- člena ZUP se javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah podeli z zakonom, za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti. V tem trenutku so v Sloveniji edine samoupravne lokalne skupnosti občine. Po določilu
- člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/2005 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZLS) občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), ki jih določi s splošnim aktom občine ali ki so določene z zakonom. Občina za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja več nalog, med drugim v okviru svojih pristojnosti zlasti tudi ureja, upravlja in skrbi za lokalne javne službe. 50 b. člen ZLS določa, da se z občinskim predpisom lahko določi, da se za opravljanje posameznih upravnih nalog iz izvirne dejavnosti občine, podeli javno pooblastilo javnemu podjetju, javnemu zavodu, javni agenciji, javnemu skladu, drugi pravni osebi ali posamezniku, če se s tem omogoči učinkovitejše in smotrnejše opravljanje nalog, zlasti, če se v celoti ali pretežno financira s plačili uporabnikov. Po določilu
- člena ZLS občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere tako določa zakon (lokalnih javnih služb). Opravljanje lokalnih javnih služb občina zagotavlja na štiri možne načine – neposredno v okviru občinske uprave, z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, z dajanjem koncesij ter z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. Zavetišče za zapuščene živali Ljubljana je namenjeno začasni namestitvi zapuščenih psov in mačk s področja Mestne občine Ljubljana in je notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana na podlagi sprememb in dopolnitev Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Živalski vrt Ljubljana (Uradni list RS, št. 48/2003 in 17/2005, v nadaljevanju Odlok), ki ga je sprejel Mestni svet mestne občine Ljubljana na
- redni seji dne
- Odlok tudi določa, da samo zavetišče, kot notranja organizacijska enota javnega zavoda, nima pooblastil v pravnem prometu. Vsako zavetišče za zapuščene živali mora izpolnjevati pogoje, ki jih določa Pravilnik o pogojih za zavetišča za zapuščene živali (Uradni list RS, št. 45/2000, v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik v petem poglavju, kjer je urejena oddaja živali, v tretjem odstavku
- člena določa, kaj mora vsebovati izjava novega skrbnika živali oziroma posvojitelja. Iz izjave mora biti razvidno vsaj naslednje: – osebno ime in datum rojstva skrbnika, – naslov stalnega prebivališča ter telefonska številka, – naslov, kjer bo bivala žival, – opis živali, – identifikacijska številka živali (mikročip), – soglasje skrbnika, da predstavniki zavetišča občasno preverjajo, ali ustrezno skrbi za žival, – soglasje skrbnika, da bo v primeru prodaje ali oddaje živali o tem obvestil imetnika zavetišča. Kot je bilo navedeno v uvodu tega mnenja, je splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov določena v ZVOP-1, v
- členu. Živalski vrt Ljubljana je organiziran kot javni zavod. Javni zavodi v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 spadajo v javni sektor, zato moramo v konkretnem primeru preveriti pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju.
- člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v javnem sektorju, kamor spada tudi zavetišče kot notranja organizacijska enota javnega zavoda Živalski vrt, lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Če pustimo ob strani dejstvo, da bi obdelavo osebnih podatkov pri oddaji oziroma posvojitvi živali moral glede na navedeno določiti zakon (npr. Zakon o zaščiti živali kot področni zakon) in ne pravilnik, Pooblaščenec ugotavlja, da Pravilnik v
- točki tretjega odstavka
- člena natančno določa, kdo lahko občasno preverja, ali skrbnik oziroma posvojitelj ustrezno skrbi za žival. Pravilnik določa, da lahko predstavniki zavetišča občasno preverjajo ustreznost oskrbe posvojene živali. Pravilnik sicer natančno ne definira, kdo so predstavniki zavetišča, vendar pa lahko glede na določbe Pravilnika sklepamo, da so to zagotovo oskrbniki in vodja zavetišča, ki so navedeni v
- členu Pravilnika. Na tem mestu pridemo tudi do odgovora na vaše konkretno zastavljeno vprašanje. Glede na
- točko tretjega odstavka
- člena Pravilnika, Pooblaščenec meni, da lahko zavetišče s posameznikom oziroma posamezniki sklene podjemno pogodbo, pogodbo o delu ali kakršno koli drugo odplačno ali neodplačno pogodbo na podlagi katere posamezniki, torej fizične osebe, opravljajo delo v zavetišču oziroma za zavetišče. Glede na sklenjeno pogodbeno razmerje takšni posamezniki tako postanejo predstavniki zavetišča. Le-ti imajo po sklenjeni pogodbi nato pravico obdelovati osebne podatke lastnikov oddanih živali in jih morajo tudi varovati v skladu z ZVOP-1 oziroma internimi pravili zavetišča o varovanju osebnih podatkov. Pooblaščenec opozarja še na dejstvo, da Odlok določa, da zavetišče nima pooblastil v pravnem prometu, zato priporoča, da se glede sklenitve pogodbenega razmerja posvetujete še z javnim zavodom Živalski vrt Ljubljana, saj je zavetišče v Ljubljani le njegova organizacijska enota. Glede na vaše vprašanje, če bi nadzor lahko izvajala tudi društva proti mučenju živali, Pooblaščenec pojasnjuje, da v konkretnem primeru za društva ne bi prišla v poštev niti pogodbena obdelava osebnih podatkov v skladu z ZVOP-
- ZVOP-1 v
- členu določa, da lahko upravljavec osebnih podatkov posamezna opravila v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s pogodbo zaupa pogodbenemu obdelovalcu, ki je registriran za opravljanje takšne dejavnosti in zagotavlja ustrezne postopke in ukrepe iz
- člena ZVOP-1 (zavarovanje osebnih podatkov). V skladu z drugim odstavkom
- člena ZVOP-1 upravljavec osebnih podatkov in pogodbeni obdelovalec medsebojne pravice in obveznosti uredita s pogodbo. Pooblaščenec ugotavlja, da društvo proti mučenju živali ni registrirano za opravljanje dejavnosti nadzora oziroma za poizvedovalne dejavnosti in varovanje, kamor bi morda lahko uvrstili nadzor nad posvojitelji živali iz zavetišča, kot jih klasificira Uredba o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/2002, 111/2005). Pooblaščenec ob tem še poudarja, da se nadzornih funkcij organov javnega sektorja ne more prenašati na zasebni sektor. V upanju, da smo odgovorili na vaša vprašanja, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026