← Slovenija

Ali sme televizija brez privolitve posnetih posameznikov uporabiti isti posnetek v različnih oddajah - IPRS

Ali sme televizija brez privolitve posnetih posameznikov uporabiti isti posnetek v različnih oddajah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.02.2010 Številka: 0712-2/2010/157 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2010 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da so v oddaji Tednik na vaši šoli pred nekaj meseci posneli prispevek o dijaški prehrani. Ker je bil posnetek zmanipuliran, podatki pa neresnični, ste poslali uredniku pismo in zahtevali pojasnilo. Novinarka se vam je kasneje opravičila s pojasnilom, da je bila oddaja po naročilu urednika zmontirana tako, da je dosegla namen: sporni posnetek je želel prikazati, kako mečete na šolah stran hrano, ker jo dijaki puščajo na krožniku. Zato so večkrat zavrteli isti posnetek, kjer na vaši šoli praznijo poln krožnik nepojedene hrane v smeti. Včeraj ste gledali oddajo Odmevi na RTV Slovenija in ob prispevku o dijaški prehrani osupli zagledali isti posnetek, ki so si ga, po napovedi voditelja, sposodili v Tedniku. Še bolj ste bili osupli, ker so zavrteli še posnetek vaše izjave, ko pojasnjujete nekatere stvari v zvezi s prehrano. V podnapisu je bilo jasno napisano »direktorica Šolskega centra za pošto, ekonomijo in telekomunikacije ...«. Sprašujete nas, ali lahko nacionalna TV brez vašega privoljenja uporabi posnetek v drugi oddaji, še posebej, če gre za sporen in zmanipuliran posnetek, vzet iz konteksta, na katerega ste se pritožili. Sprašujete nas tudi, kaj lahko storite v primeru, da gre za prekršek. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Pooblaščenec je pristojen za kršitve določb ZVOP-1-UPB1, snemanje, posredovanje ali objava posnetka posameznika pa ne predstavljajo nujno kršitve določb navedenega zakona. Posnetki bi pomenili zbirko osebnih podatkov, ki je varovana z določbami ZVOP-1-UPB1 le, če bi bili objavljeni na takšen način, da bi omogočali določljivost posameznika. Takšen primer zbirke osebnih podatkov je nastal, ko so bili skupaj s posnetkom, na katerem ste bili upodobljeni, objavljeni tudi drugi vaši osebni podatki (ime, priimek in delovno mesto). V tem primeru je moral upravljavec takšne zbirke osebnih podatkov upoštevati določbe ZVOP-1-UPB1, kar med drugim pomeni, da je moral pred vzpostavitvijo zbirke osebnih podatkov, torej pred snemanjem, pridobiti vašo osebno privolitev. Toda potem, ko je takšna zbirka osebnih podatkov zakonito, torej z vašo privolitvijo, javno objavljena (npr. v televizijski oddaji), se za njeno nadaljnjo obdelavo (npr. ponovno predvajanje v drugi televizijski oddaji) ne uporabljajo več določbe ZVOP-1-UPB1, kajti zakonito javno objavljeni osebni podatki praviloma izgubijo status t.i. varovanih osebnih podatkov. Subjekta, ki objavi posnetke, ki jih ni mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov, ne zavezujejo določbe ZVOP-1-UPB1, vendar pa je omejen s pravico posameznika do zasebnosti. Varstvo te pravice ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, temveč jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Glede vaših navedb o sporni in zmanipulirani vsebini posnetka se Pooblaščenec v skladu z načelom zakonitosti ne more in ne sme opredeliti, vaše vprašanje v tem delu pa lahko naslovite na Novinarsko častno razsodišče. O b r a z l o ž i t e v:
  8. Pravica do zasebnosti in pristojnost Pooblaščenca Pooblaščenec uvodoma opozarja, da je pristojen le za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
  9. člen Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/1991 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS). Vaš primer se nanaša na del širše pravice, katere meje so začrtane v
  10. členu Ustave RS. Ta določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. Za varstvo te pravice so se v slovenski in tuji teoriji ter praksi razvili številni kriteriji. Kljub temu, da to ni področje, ki ga pokriva Pooblaščenec, je Pooblaščenec v odgovorih na podobna vprašanja, kot je vaše, pojasnjeval pojme, pomembne za razumevanje pravice do zasebnosti v zvezi s posnetki in fotografijami, kot jih razlagata sodobna teorija in praksa, zato vam priporoča, da se seznanite tudi z vsebino naslednjih neobveznih mnenj Pooblaščenca (http://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov): - neobvezno mnenje št. 0712-2/2009/411 z dne
  12. 2009; - neobvezno mnenje št. 0712-214/2008/2 z dne
  14. 2008; - neobvezno mnenje št. 0712-990/2007/2 z dne
  16. 2007; - neobvezno mnenje št. 0712-1104/2007/2 z dne
  19. Vaše vprašanje torej le pod določenimi pogoji sodi v pristojnost Pooblaščenca, kar je bolj podrobno pojasnjeno v nadaljevanju tega neobveznega mnenja.
  20. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov Pooblaščenec ugotavlja, da je posnetek skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nekakšno tehnično preslikavo lastnosti posameznika na nek medij. Posnetek vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da je mogoče posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti, kar pomeni, da posnetek predstavlja osebni podatek, ker so izpolnjeni pogoji iz prve in druge točke
  21. člena ZVOP-1-UPB
  22. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da vsi osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1-UPB1, temveč so te zaščite deležni le v primeru, če so del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, kot to določa peta točka
  23. člena ZVOP-1-UPB
  24. To pomeni, da objava posnetkov posameznikov v oddaji javnega zavoda RTV Slovenija ne predstavlja nujno kršitve ZVOP-1-UPB
  25. Le v primeru, če bi bili skupaj s posnetki objavljeni tudi drugi osebni podatki o posameznikih, ki bi se nahajali na posnetkih (na primer imena, priimki, prebivališča, …), bi šlo za zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1-UPB1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo posnetkov po ZVOP-1-UPB
  26. Takšen primer zbirke osebnih podatkov je najverjetneje nastal, ko so bili, kot navajate, skupaj s posnetkom, na katerem ste bili upodobljeni, objavljeni tudi drugi vaši osebni podatki (ime, priimek in delovno mesto). Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodi tudi javni zavod RTV Slovenija, ureja
  27. člen ZVOP-1-UPB1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Skladno z drugim odstavkom istega člena lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Iz navedenega izhaja, da bi bila objava zbirke osebnih podatkov v oddaji skladna z določbami ZVOP-1-UPB1 le v primeru, če bi javni zavod RTV Slovenija, ki bi bil v tem primeru upravljavec osebnih podatkov, zanjo imel osebno privolitev vseh posameznikov, na katere bi se ta zbirka osebnih podatkov nanašala. V nasprotnem primeru bi lahko prišlo do kršitve določb ZVOP-1-UPB
  28. Glede na to, da iz vašega dopisa izhaja, da je javni zavod RTV Slovenija imel vašo osebno privolitev za snemanje vaše osebne podobe in predvajanje teh posnetkov v oddaji Tednik, Pooblaščenec ocenjuje, da so bili vaša osebna podoba, ime, priimek in delovno mesto v navedeni oddaji objavljeni povsem zakonito. Glede vseh nadaljnjih objav tega posnetka (npr. v drugih televizijskih oddajah) Pooblaščenec pojasnjuje, da potem, ko je takšna zbirka osebnih podatkov kot je obravnavani posnetek zakonito, torej z vašo privolitvijo, javno objavljena (npr. v televizijski oddaji), se za njeno nadaljnjo obdelavo (npr. ponovno predvajanje v drugi televizijski oddaji) ne uporabljajo več določbe ZVOP-1-UPB1, kajti zakonito javno objavljeni osebni podatki praviloma ne sodijo več med t.i. varovane osebne podatke. Subjekta, ki v oddaji objavi posnetke, ki jih ni mogoče opredeliti kot zbirko osebnih podatkov (npr. posnetki, ki prikazujejo ravnanje z malico, ne da bi bili pri tem objavljeni osebni podatki posameznikov, upodobljenih na posnetkih), ne zavezujejo določbe ZVOP-1-UPB1, vendar pa je le-ta kljub vsemu lahko omejen s pravico posameznika do zasebnosti. Varstvo te pravice ne sodi v pristojnost Pooblaščenca, temveč jo posameznik lahko uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Neupravičeno slikovno snemanje (brez privolitve posameznika) lahko pomeni storitev kaznivega dejanja po
  29. členu Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 55/2008; KZ-1), vendar le v primeru, če bi se s snemanjem ali uporabo posnetkov občutno poseglo v zasebnost posameznika. Predlog za pregon zaradi suma nezakonitega slikovnega snemanja lahko prizadeti vloži na policiji ali pri pristojnem državnem tožilstvu. Prav tako lahko posameznik, ki je prepričan, da se s takšnim snemanjem ali uporabo posnetkov posega v njegove osebnostne pravice, skladno z določbami
  30. člena Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju OZ), od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice. V primeru, da je posamezniku s slikovnim snemanjem ali uporabo posnetkov povzročena škoda, pa lahko le-ta od povzročitelja skladno z določbami
  31. in
  32. člena OZ zahteva tudi odškodnino. Na koncu je treba še pojasniti, da vaše navedbe o sporni in zmanipulirani vsebini posnetka ne sodijo v pristojnost Pooblaščenca, zato se do njih ne more in ne sme opredeliti. Lahko pa ta del vašega dopisa naslovite na Novinarsko častno razsodišče, ki je samoregulativni organ, ki skrbi, da člani novinarske skupnosti in avtorji novinarskih besedil in prispevkov spoštujejo etična in profesionalna pravila. Pritožbo, da je bil kršen Kodeks novinarjev Slovenije lahko na navedeno razsodišče naslovi vsakdo in skuša tako zaščiti svoje pravice ali doseči boljše ravnanje novinarjev ali posameznih uredništev v prihodnje. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.