Ali sme uslužbenec zavrniti objavo slike v brošuri - IPRS

Ali sme uslužbenec zavrniti objavo slike v brošuri + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.10.2007 Številka: 0712-886/2007/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem sprašujete: Ali sme uslužbenec na mestu prodaje v banki zavrniti objavo svoje slike v brošuri banke, ki je namenjena širši javnosti? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Delodajalec sme objaviti fotografijo delavca le, če izkaže, da je objava fotografije potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem. Za objavo fotografije v tem primeru delodajalec ne potrebuje soglasja delavca, ker ima podlago za takšno ravnanje neposredno v
8. členu ZDR. Če delavec v takih primerih objavi fotografije nasprotuje, to lahko vpliva na delovno razmerje. Objava fotografije na podlagi osebne privolitve pa je dopustna le v zasebnem sektorju (kamor sodi tudi banka), vendar samo za tiste primere objave fotografije, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. V tem primeru zavrnitev oz. nepodano soglasje delavca za objavo fotografije nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje. O b r a z l o ž i t e v: 1 Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
9. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem zakonu. ZVOP-1 kot temeljni in sistemski predpis s področja varstva osebnih podatkov v
10. členu, ki se nanaša na pravne podlage v zasebnem sektorju (kamor sodi tudi banka), določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo (posredujejo, sporočajo, razkrivajo, zbirajo, uporabljajo, objavljajo ipd.) le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pri tem je potrebno opozoriti, da ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna (ožja) pravna področja tudi s področnimi zakoni. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 79/2006, v nadaljevanju ZDR), v katerih določno opredeljuje, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katere koli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. 2 Temeljna zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov s področja delovnih razmerij ZDR v prvem odstavku
11. člena določa, da ureja delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. V
12. členu ZDR je urejeno varstvo delavčevih osebnih podatkov. Osebni podatki delavcev se lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ne obstoji več zakonska podlaga, se morajo takoj zbrisati in prenehati uporabljati. Določbe
13. člena ZDR se uporabljajo tudi za osebne podatke kandidatov za zaposlitev. Navedeno pomeni, da lahko delodajalec osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo, če ima zato podlago v zakonu, ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. 2.1 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti
14. člen ZEPDSV eksplicitno določa evidence, ki jih lahko delodajalci vodijo na področju dela in socialne varnosti: evidenca o zaposlenih delavcih, evidenca o stroških dela, evidenca o izrabi delovnega časa in evidenca o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu. Na podlagi
15. člena ZEPDSV, ki določa vsebino evidence o zaposlenih delavcih, lahko delodajalci o posameznem delavcu zbirajo naslednje podatke: - osebno ime, - datum rojstva, če oseba nima EMŠO, - kraj rojstva, - država rojstva, če je kraj rojstva v tujini, - enotna matična številka občana, - davčna številka, - državljanstvo, - naslov stalnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), - naslov začasnega prebivališča (ulica, hišna številka, kraj, poštna številka, šifra občine, občina, šifra države, država), - izobrazba, - ali je delavec invalid, - kategorija invalidnosti, - ali je delavec delno upokojen, - ali delavec opravlja dopolnilno delo pri drugem delodajalcu, - ime drugega delodajalca (in matična številka), pri katerem delavec opravlja dopolnilno delo. Med navedenimi podatki ni navedena fotografija delavca, kar pomeni, da delodajalec nima eksplicitne zakonske podlage, da bi jo zahteval in celo objavil v brošuri banke. 2.1 Zakon o delavnih razmerjih
16. člen ZDR pa torej dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez eksplicitne podlage v zakonu. Na podlagi omenjene določbe delodajalec namreč lahko objavi fotografijo delavca, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (recimo poklic fotomodela). To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, zakaj želi fotografijo delavca objaviti. Če delodajalec izkaže, da je objava fotografije delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, ali v zvezi z delovnim razmerjem, za objavo ne potrebuje soglasja delavca, ker ima pravno podlago v
17. členu ZDR. Iz vašega primera in sicer skopih podatkov nujnosti objave fotografije Pooblaščenec ne vidi. Pooblaščenec pri tem poudarja, da mora delodajalec pri objavi fotografije v brošuri izhajati iz načela sorazmernosti (
18. člen ZVOP-1), na podlagi katerega lahko objavi le tiste osebne podatke, ki so ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se objavljajo. 3 Objava osebnih podatkov na podlagi soglasja delavca V danem primeru gre za delodajalca v zasebnem sektorju, za katerega se načeloma uporablja
19. člen ZVOP-
20. Iz omenjene določbe izhaja, da sme delodajalec obdelovati osebne podatke tudi na podlagi posameznikove osebne privolitve. Pooblaščenec pri tem opozarja, da je zakonodajalec delovnopravno področje glede obdelave osebnih podatkov posebej uredil s področnima zakonoma in zaradi specifičnosti področja ni dopuščena avtonomija strank. To pomeni, da je osebna privolitev dopustna le za tiste primere objave fotografije kot osebnega podatka, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja oziroma niso v zvezi z delovnim razmerjem posameznika. Zavrnitev oziroma nepodano soglasje za objavo fotografij torej nikakor ne sme imeti posledic za delovno razmerje, razen če je izpolnjen pogoj iz
21. člena ZDR, to je, kadar je fotografija delavca potrebna zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (npr. poklic fotomodela). S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026