Ali sodišče lahko zahteva, da fizična oseba sama pridobi podatek o TRR + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.12.2008 Številka: 0712-796/2008/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste vložili predlog za izvršbo zoper očeta, ker ne plačuje preživnine, a je sodišče vlogo zavrnilo, češ da morate v vlogi navesti tudi število očetovega tekočega računa, s katerega mu lahko trgajo sredstva. Na banki so vam zatrdili, da lahko te podatke izdajo le sodišču. Poleg tega so vam na centru za socialno delo povedali, da banke te podatke posredujejo odvetniku, če predlog za izvršbo vlaga fizična oseba pa ne. Zanima vas, kako lahko sodišče zahteva, da v predlog navedete podatke (ki jih pridobite na banki), ki spadajo pod varovane osebne podatke. Dne
- 2008 ste Pooblaščencu posredovali tudi predlog za izvršbo in sklep, s katerim je sodišče vaš predlog za izvršbo zavrnilo. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Pooblaščenec pojasnjuje, da navedba banke iz katere izhaja, da podatke o dolžnikovem računu, ki so potrebni za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, lahko posreduje le sodišču, ni pravilna. Banka je namreč, skladno z devetim odstavkom
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) dolžna posredovati te podatke upniku, pri čemer Pooblaščenec opozarja, da je upnik pri tem banki dolžan predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega želi vložiti predlog za izvršbo. Pooblaščenec opozarja tudi na dolžnost banke, da v vsakem takšnem primeru preveri, ali je zahtevo za posredovanje podatkov podala oseba, ki je res upnik v civilnopravnem razmerju in ali predloženi dokument predstavlja izvršilni naslov, kot je opredeljen v
- členu ZIZ. Pooblaščenec pojasnjuje še, da tudi navedba centra za socialno delo, iz katere izhaja, da banka te podatke posreduje le odvetniku, ni pravilna, saj predlog za izvršbo na podlagi določb ZIZ lahko vloži upnik sam, ne da bi za to pooblastil odvetnika. Kljub temu da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova na podlagi določb ZIZ ni dolžno opraviti poizvedbe o številki transakcijskega računa dolžnika, pa Pooblaščenec pripominja, da ima sodišče na podlagi določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami) pravico pridobivati osebne podatke, potrebne za odločitev, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in sicer od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih osebe in organizacij, ki razpolagajo s takšnimi podatki. Poleg tega ima sodišče urejen tudi elektronski dostop do različnih registrov, med drugim tudi do registra transakcijskih računov. Upoštevaje navedene možnosti sodišča Pooblaščenec meni, da bi v konkretnem primeru sodišče samo na enostaven način lahko prišlo do podatka o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in do podatka o številki računa, ne da bi za dopolnitev predloga za izvršbo pozivalo upnika. Takšno ravnanje sodišča bi bilo po mnenju Pooblaščenca tudi bolj primerno z vidika pospešitve in ekonomičnosti postopka. O b r a z l o ž i t e v:
- Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v izvršilnem postopku Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten. Pri tem se smejo obdelovati samo tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor se, skladno z
- točko
- člena ZVOP-1, uvrščajo sodišča, navaja
- člen ZVOP-
- Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V zasebnem sektorju, kamor na podlagi
- točke
- člena ZVOP-1 spadajo tudi banke, pa se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali na podlagi osebne privolitve posameznika, na katerega se podatki nanašajo, kot to določa
- člen ZVOP-
- Navedeni določbi
- in
- člena ZVOP-1 pogojujeta obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru sta Zakon o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 30/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZPlaP) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/1998 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZIZ) tista predpisa, na katerega napotuje ZVOP-
- ZPlaP in ZIZ sta tako v odnosu do ZVOP-1 specialna zakona, zato se po načelu lex specialis derogat legi generali za vprašanja upravičenosti določenih vidikov obdelave osebnih podatkov in vrste osebnih podatkov, ki se lahko obdelujejo za potrebe izvršbe v civilnopravnih zadevah, uporabljajo določbe ZPlaP in ZIZ. Drugi odstavek
- člena ZPlaP določa, da podatke o transakcijskih računih fizičnih oseb lahko pridobijo: - imetnik transakcijskega računa glede podatkov, ki se nanašajo nanj; - izvajalci plačilnega prometa, ki jih pridobijo za namene iz tretjega odstavka
- člena ZPlaP; - osebe in drugi subjekti, za katere zakon določa pravno podlago in namen posredovanja osebnih podatkov. Glede na to, da se vaše vprašanje nanaša na pridobitev podatka o transakcijskem računu dolžnika v izvršilnem postopku, je ZIZ zakon, ki skladno s tretjo alinejo
- člena ZPlaP določa subjekte, ki imajo pravico pridobiti ta osebni podatek. ZIZ v prvem odstavku
- člena določa, da morajo biti v predlogu za izvršbo navedeni: upnik in dolžnik ter dolžnikove identifikacijske številke, če upnik z njimi razpolaga (npr. EMŠO, davčna številka), izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi. Osmi odstavek navedenega člena določa, da če upnik na podlagi verodostojne listine predlaga izvršbo na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet, na nematerializirane vrednostne papirje oziroma na plačo, v predlogu za izvršbo ni dolžan navesti podatkov o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številke računa, podatkov o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikovo zaposlitev. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih. Deveti odstavek istega člena nadalje določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati osebne podatke, ki se nanašajo na dolžnika ali na osebo iz drugega odstavka
- člena tega zakona, in sicer rojstne podatke, matično in davčno številko, naslov prebivališča, zaposlitev, podatke o terjatvah, deležih, delnicah in drugih vrednostnih papirjih, premičnem in nepremičnem premoženju, številke računov, na katerih ima denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, ki so potrebni za sestavo predloga za izvršbo in za opravo izvršbe. Deseti odstavek obravnavanega člena pojasnjuje, da upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po ZIZ predlagati izvršbo. Pooblaščenec poudarja, da je v obravnavanem primeru potrebno razlikovati med predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi izvršilnega naslova in predlogom za izvršbo, vloženim na podlagi verodostojne listine. ZIZ v drugem odstavku
- člena določa, kaj predstavlja izvršilni naslov, na podlagi katerega sodišče dovoli izvršbo. Izvršilni naslovi po ZIZ so: - izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava; - izvršljiv notarski zapis; - druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov. Verodostojna listina pa je v
- členu ZIZ opredeljena kot faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, po zakonu overjena zasebna listina in listina, ki ima po posebnih predpisih naravo javne listine. Za fakturo se šteje tudi obračun obresti. V primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, upnik že pred vložitvijo predloga za izvršbo razpolaga z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega so mu upravljavci osebnih podatkov, v skladu z devetim odstavkom
- člena ZIZ, dolžni posredovati podatke, medtem ko v primeru izvršilnega postopka, ki teče na podlagi verodostojne listine, upnik pred začetkom postopka z izvršilnim naslovom (še) ne razpolaga. V takšnem primeru pridobi upnik veljaven izvršilni naslov in s tem tudi pravni interes v smislu desetega odstavka
- člena ZIZ šele, ko je izdan sklep o izvršbi in le-ta postane izvršljiv. Verodostojna listina je namreč zgolj ena izmed možnih podlag za sprožitev izvršilnega postopka zaradi izterjave denarne terjatve ter posledično za izdajo sklepa o izvršbi, sama po sebi pa ne predstavlja izvršilnega naslova.
- Pravne podlage za posredovanje oziroma pridobivanje osebnih podatkov v obravnavanem primeru 2.
- Dolžnost banke, da posreduje osebne podatke Kot izhaja iz vašega dopisa in prilog je v konkretnem primeru predlagana izvršba na podlagi izvršilnega naslova. Skladno z devetim odstavkom
- člena ZIZ mora upnik v takšnem primeru izkazati pravni interes tako, da predloži organizaciji za plačilni promet (v obravnavanem primeru torej banki, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva) dokument, ki je izvršilni naslov (kot ste navedli v predlogu za izvršbo, predstavlja izvršilni naslov v obravnavanem primeru dokument Centra za socialno delo Vrhnika, št. 1/3-56/B/90 z dne
- 1990), organizacija za plačilni promet pa je upniku dolžna posredovati tiste podatke o dolžnikovem računu, ki so potrebni za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Na podlagi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da navedba banke, da podatke o dolžnikovem računu, ki so potrebni za vložitev predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, lahko posreduje le sodišču, ni pravilna. Banka je namreč dolžna v takšnem primeru posredovati te podatke upniku, pri čemer pa Pooblaščenec opozarja, da je upnik pri tem banki dolžan predložiti izvršilni naslov, na podlagi katerega želi vložiti predlog za izvršbo. Pooblaščenec opozarja tudi na dolžnost banke, da v vsakem takšnem primeru preveri, ali je zahtevo za posredovanje podatkov podala oseba, ki je res upnik v civilnopravnem razmerju – analogno kot to velja v pravdnem postopku pri preverjanju t.i. procesne legitimacije – in ali predloženi dokument predstavlja izvršilni naslov, kot je opredeljen v
- členu ZIZ. 2.
- Dolžnost sodišča, da pridobi osebne podatke po uradni dolžnosti Dolžnost sodišča, da po uradni dolžnosti opravi poizvedbo o podatkih o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in številki računa, podatkih o nematerializiranih vrednostnih papirjih, katerih imetnik je dolžnik, oziroma dolžnikovi zaposlitvi, je določena le v primeru, ko upnik predlaga izvršbo na podlagi verodostojne listine. V tem primeru sodišče po pravnomočnosti sklepa o izvršbi po uradni dolžnosti opravi poizvedbe o teh podatkih, kot je to določeno v osmem odstavku
- člena ZIZ. V primeru, ko upnik vlaga predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, pa takšna dolžnost sodišča ne obstaja. Na podlagi navedenega Pooblaščenec pojasnjuje, da sodišče v konkretnem primeru, ko vlagate predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, ni dolžno po uradni dolžnosti pridobiti podatkov o dolžnikovem računu in organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik odprt račun.
- Možnost sodišča, da pridobi osebne podatke po uradni dolžnosti Kljub temu da sodišče v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova na podlagi določb ZIZ ni dolžno opraviti poizvedbe o številki transakcijskega računa dolžnika, pa Pooblaščenec pripominja, da ima sodišče na podlagi določb Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami) in Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami in dopolnitvami) pravico pridobivati osebne podatke, potrebne za odločitev, ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih podatkov ali zbirk podatkov, in sicer od državnih organov, organov lokalnih skupnosti, nosilcev javnih pooblastil ter drugih osebe in organizacij, ki razpolagajo s takšnimi podatki. Poleg tega ima sodišče urejen tudi elektronski dostop do različnih registrov, med drugim tudi do registra transakcijskih računov. Upoštevaje navedene možnosti sodišča Pooblaščenec meni, da bi v konkretnem primeru sodišče samo na enostaven način lahko prišlo do podatka o organizaciji za plačilni promet, pri kateri ima dolžnik denarna sredstva in do podatka o številki računa, ne da bi za dopolnitev predloga za izvršbo pozivalo upnika. Takšno ravnanje sodišča bi bilo po mnenju Pooblaščenca tudi bolj primerno z vidika pospešitve in ekonomičnosti postopka. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026