Analitično orodje za pridobivanje in analizo podatkov o gostoti javnega prometa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.04.2022 Številka: 07121-1/2022/378 Kategorije: --> Kategorije: Anonimizacija/psevdonimizacija, Definicija OP, Moderne tehnologije, Ocene učinkov v zvezi z varstvom podatkov, Zakoniti interesi Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas naprošate za mnenje v zvezi s podvrženostjo analitičnega orodja, ki je v fazi razvoja, zakonodaji s področja varstva osebnih podatkov. Namen delovanja analitičnega orodja je v tem, da uporabniku omogoča pridobivanje informacij o gostoti javnega prometa (predvsem hitre ceste in avtoceste) in tipu vozil, ki se v njem pojavljajo v določenem obdobju na določeni lokaciji. Rešitev je kot navajate pomembna predvsem za družbe, ki se ukvarjajo z dejavnostjo obratovanja bencinskih servisov in ki bodo lahko z analizo prometnih gibanj, ki jim jo omogoča uporaba rešitve, prilagajale svoje kapacitete glede na pridobljene podatke. Uporabnik storitve strojno in programsko opremo namesti na poljubno lokacijo, do katere je upravičen dostopati oziroma je v njegovi lasti. Integrirani senzorji na strojni opremi zaznajo gibanje na določenem cestnemu odseku in razvrstijo premikajoče se vozilo v eno izmed štirih določenih kategorij/tipov vozila (osebno, tovorno, dvosledno vozilo ali avtobus). Podatki o lokaciji vozila, uri evidentiranja ter o tipu vozila se sprocesirajo in posredujejo ter shranijo na administrativnem delu aplikacije. Kot ste pojasnili gre za strojno in programsko opremo, ki iz vira zajema podatkov (slika ali posnetek, v odvisnosti od načina integracije) avtomatično in v realnem času zajame podatek o tipu vozila iz samega dogajanja, brez shranjevanja fotografij ali posnetkov na katerikoli nosilec podatkov. Zajem slike, na podlagi katere je bil zgeneriran podatek o tipu vozila, posledično tudi ni dostopen uporabniku aplikacije ali katerikoli drugi osebi. Kot ste poudarili analitično orodje ne omogoča, da bi bila pri zajemu podatka o tipu vozila obdelovana njegova registrska številka, saj je rešitev zasnovana na tehnologiji zaznavanja obrisov oziroma velikosti vozila in zaradi svoje robustnosti v nobenem primeru, tudi v primeru približanja objekta senzorju, ne more odčitavati registrskih tablic ali zaznavati potnikov v vozilih ali izven vozil na vidnem polju senzorja. Glede na navedeno menite, da delovanje tovrstnega analitičnega orodja za štetje in klasifikacijo vozil ne predstavlja obdelave osebnih podatkov, saj se pridobljeni podatki glede na opisane tehnične lastnosti, ne povezuje z določenim ali določljivim posameznikom. Pri varstvu osebnih podatkov je zelo pomemben kontekst – t.j. konkretne okoliščine (kdo bo obdeloval podatke, za katere namene, na kateri pravni podlagi itd.), saj se lahko le za posamezen specifičen kontekst (okoliščine uporabe) sprejemajo stališča, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko določena obdelava podatkov dopustna in kakšne so v tem primeru dolžnosti udeleženih subjektov. V zadevnem primeru je pomembno razlikovati med dvema poglavitnima načinoma delovanja –
(1)analiza predhodno shranjenih posnetkov in
(2)analiza slik v realnem času. O b r a z l o ž i t e v: Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da obstoječa nacionalna zakonodaja (ZVOP-1) kakor tudi Splošna Uredba bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka v smislu, da ključni test ostaja določljivost posameznika. Na določljivost posameznika pa se gleda široko, torej ne samo skozi lastne zmožnosti, namene in interese, temveč se upošteva tudi, ali bi iz podatkov, ki jih vi obdelujete, drugi lahko izvedeli, na koga se nanašajo podatki. Pri tem je zelo pomembno, da se na določljivost gleda na široko, skozi vprašanje »ali se da?« in ne »ali ga lahko mi določimo?«. Treba je upoštevati vsa sredstva, informacije in znanja, ki jih imajo na voljo tudi drugi subjekti, ki bi lahko določili, za katerega posameznika se gre. Na določljivost posameznika se torej gleda na široko in ne zgolj skozi lastne zmožnosti ali skozi zmožnosti enega subjekta, podjetja, organizacije. Prav tako je treba upoštevati namen razvijalca oziroma uporabnikov določene tehnološke rešitve ter same specifike delovanja strojne in programske opreme. Sistem naj bi deloval tako, da ni namenjen prepoznavi registrskih tablic vozil ali identifikaciji vozil ali posameznikov, da torej obdelava osebnih podatkov ni niti namen uporabe zadevnega sistema. Kot ste pojasnili se sprocesirajo in posredujejo ter shranijo podatki o lokaciji vozila, uri evidentiranja ter o tipu vozila v administrativnem delu aplikacije. Kot ste pojasnili gre za strojno in programsko opremo, ki iz vira zajema podatkov (
(1)slika ali
(2)posnetek, v odvisnosti od načina integracije) avtomatično in v realnem času zajame podatek o tipu vozila iz samega dogajanja, brez shranjevanja fotografij ali posnetkov na katerikoli nosilec podatkov. Pomembno se je zavedati, da je pri varstvu osebnih podatkov zelo pomemben kontekst – t.j. konkretne okoliščine (kdo bo obdeloval podatke, za katere namene, na kateri pravni podlagi itd.), saj se lahko le za posamezen specifičen kontekst (okoliščine uporabe) sprejemajo stališča, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko določena obdelava podatkov dopustna in kakšne so v tem primeru dolžnosti udeleženih subjektov. Prav tako menimo, da je pomembno razlikovati med dvema poglavitnima načinoma delovanja –
(1)analiza predhodno shranjenih posnetkov in
(2)analiza slik v realnem času. ad 1 Glede na navedeno opozarjamo, da mora subjekt v primeru, da razpolaga s posnetki prometa, za sam obstoj posnetkov razpolagati z ustrezno pravno podlago (člen 6 Splošne uredbe), da bi lahko v nadaljnji fazi posnetke obdeloval za druge namene. Pri tem opozarjamo da bi – ker gre za posnetke javnih cest - ta subjekt moral pred zajemom posnetkov izvesti oceno učinka v zvezi z varstvom osebnih podatkov skladno z zahtevo člena 35 Splošne uredbe. Točka 3(c) člena 35 Splošne uredbe namreč določa, da je ocena učinka v zvezi z varstvom podatkov obvezna v primeru obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja. Uporaba posnetkov, ki so bili zbrani za predvidoma druge namene, za dodatne namene, kot jih opisujete (za pridobivanje in analizo podatkov o gostoti javnega prometa in potencialno iz tega nadalje izhajajoče namene) mora prav tako imeti ustrezno pravno podlago, pri čemer je smiselno preveriti, ali gre za namene, ki so združljivi s prvotnimi. Dopustnost uporabe podatkov za druge namene v smislu združljivosti s prvotnimi ureja 4. odstavek člena 6 Splošne uredbe, ki določa, da kadar obdelava podatkov za drug namen kot za tistega, za katerega so bili osebni podatki zbrani, ne temelji na privolitvi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali na pravu Unije ali pravu države članice, kar predstavlja potreben in sorazmeren ukrep v demokratični družbi za uresničevanje ciljev iz člena 23
(1), upravljavec, da bi ocenil, ali je obdelava za drug namen združljiva z namenom, za katerega so bili osebni podatki prvotno zbrani, med drugim upošteva: (
- a)kakršno koli povezavo med nameni, za katere so bili osebni podatki zbrani, in nameni načrtovane nadaljnje obdelave; (
- b)okoliščine, v katerih so bili osebni podatki zbrani, zlasti kar zadeva razmerje med posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem; (
- c)naravo osebnih podatkov, zlasti ali se obdelujejo posebne vrste osebnih podatkov v skladu s členom 9 ali pa se obdelujejo osebni podatki v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški v skladu s členom 10; (
- d)morebitne posledice načrtovane nadaljnje obdelave za posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki; (
- e)obstoj ustreznih zaščitnih ukrepov, ki lahko vključujejo šifriranje ali psevdonimizacijo. ad 2 V primeru uporabe sistema v realnem času, torej ne na posnetkih, je bistveno preveriti, ali gre za takšno obdelavo podatkov, ki sodi v domet Splošne uredbe. Kot ste pojasnili bi v tem primeru sistem analiziral slike v realnem času, iz slike razbral podatek o tipu vozila brez shranjevanja fotografij ali posnetkov na katerikoli nosilec podatkov. Formalno gledano gre za obdelavo podatkov, ki bi lahko omogočili določljivost posameznika (npr. fotografija osebnega vozila), dasiravno v zelo kratkem času po katerem s predvidnimi ukrepi - posnetek se ne hrani, iz ostalih podatkov pa praviloma določljivost posameznika ni mogoča – zgolj vrsta vozila, čas in lokacija, zato priporočamo, da pred takšnim specifičnim kontekstom uporabnik (t.j. predvidoma pravna oseba, ki bi uporabljala sistem) izvede dokumentirani predhodni test zakonitosti interesov, da bi preveril, ali je dopustna uporaba pravne podlage po točki
- f)1. odstavka člena 6 Splošne uredbe in ali so predvideni zaščitni ukrepi primerni oziroma ali so potrebni dodatni ukrepi. Omenjeni test zakonitosti interesov se lahko izvede tudi v okviru ocene učinkov po členu 35 Splošne uredbe. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026