Anketa o ocenjevanju profesorjev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.06.2007 Številka: 0712-535/2007/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo p>Spoštovani, v e-sporočilu z dne 30.05.2007, naslovljenemu Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec) navajate sledeče: Ste študent Univerze v Ljubljani in vsako leto študenti izpolnjujejo ankete, s katerimi ovrednotijo pedagoško delo profesorjev in asistentov pri predmetih šolskega leta. To poteka v sklopu celotne univerze in se izvaja na vsaki članici. Zanima vas, zakaj podatki o rezultatih te ankete niso javno dostopni. Namreč razlog bi naj bilo varstvo osebnih podatkov profesorjev. Ampak ali je to res lahko oseben podatek, če gre za ovrednotenje dela pedagoškega delavca v državni in javni službi? Menite, da ker je trenutno izobraževanje še vedno financirano iz davkoplačevalskega denarja, imajo vsi pravico do vpogleda v to, kako kvalitetni so delavci, ki se jih tako plačuje. Nezmožnost vpogleda v te podatke onemogoča tudi konstruktivno izboljšavo kvalitete študija, saj se ne najbolje ocenjeni pedagoški delavci skrivajo za varovanjem osebnih podatkov in tako nekako negirajo sam namen zbiranja teh podatkov. Zanima vas tudi, če bi se študenti odločili vzporedno zbirati podatke ali bi jih potem lahko objavili? Menite namreč, da gre za podatke, ki jih podajo študenti o zaposlenih in njih se verjetno lahko prosto obdeluje in objavlja, tako kot katerokoli drugo javnomnenjsko raziskavo? Informacijski pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
- členu Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Za boljše razumevanje spodaj navedenega je treba pojasniti pojem »osebni podatek« kot ga določa ZVOP-
- Osebni podatek je katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je v skladu z
- alineo
- člena ZVOP-1 določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. ZVOP-1 v
- točki
- člena določa, da pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se po določbah prvega odstavka
- člena ZVOP-1 lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
- točka
- člena ZVOP-1). V drugem odstavku
- člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določbe
- točke
- člena ZVOP-1 spada tudi Univerza v Ljubljani, so podrobneje določene v
- členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Pooblaščenec ugotavlja, da je Univerza v Ljubljani sprejela Pravila o izvajanju študentskih anket o pedagoškem delu učiteljev in sodelavcev (v nadaljevanju Pravila), ki določajo značaj in namen ankete, izvajanje ankete, obdelavo in uporabo rezultatov ter zaupnost in hranjenje rezultatov ankete. Iz prvega člena navedenih Pravil izhaja, da je študentska anketa o pedagoškem delu mnenjska anketa, s katero študenti izražajo svoje mnenje o pedagoškem delu svojih učiteljev in sodelavcev ter drugih oseb, ki sodelujejo v pedagoškem procesu. Nameni študentske ankete so: - informacija ocenjevanemu učitelju/sodelavcu (asistentu) o tem, kaj študenti menijo o njegovem pedagoškem delu; - osnova za mnenje študentskega sveta članice o pedagoški usposobljenosti v postopkih izvolitve v naziv učiteljev ali sodelavcev; - informacija dekanu o pedagoškem delu posameznih učiteljev in sodelavcev; - informacija organom članice, o splošnem stanju pedagoškega dela.
- člen Pravil določa, da se rezultati za posameznega ocenjevanega (tj. profesorja, asistenta, sodelavca; op. Pooblaščenca) izpišejo v obliki tabele, v kateri je navedeno: datum anketiranja in obdelave, podatki o študentih (respondentih, t.j. vrsta programa, letnik, način študija) in število odgovorov (respondentov); aritmetična sredina in standardni odklon (SD) odgovorov na posamezna vprašanja za posamezne kategorije študentov in za vse študente ter povprečje za članico oz. oddelek. Posebej se označi, ali je posameznika ocenilo zadostno število študentov (reprezentativnost) po
- členu pravilnika. Ni dovoljena izdelava seznamov ocenjevanih z vrstnim redom glede na ocene (rang list) oz. podrobnejše primerjave posameznikov med seboj. V skladu s
- in
- členom Pravil se izpiski rezultatov po obdelavi predajo v dogovorjenem roku dekanu, prav tako pa rezultate obdelave dobijo tudi ocenjeni učitelji in sodelavci, dekan in študentski predstavniki, ko pripravljajo mnenje v habilitacijskem postopku. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ugotavlja, da rezultati navedene ankete predstavljajo podatke o oceni pedagoškega dela, ki se nanašajo na fizične osebe, ki jih lahko na podlagi njihovih osebnih imen neposredno določimo. Po vaših navedbah Univerza v Ljubljani oziroma posamezna članica Univerze, tj. fakulteta, meni, da rezultati ankete niso javno dostopni iz razloga, ker gre za osebne podatke profesorjev. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je potrebno upoštevati tudi predpis, ki določa informacije javnega značaja in zagotavlja javnost in odprtost delovanja organov. Naveden zakon je Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo in 117/06 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), ki v
- točki prvega odstavka
- člena ZDIJZ določa, da lahko organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Upoštevati bi bilo potrebno še določbo
- alineje tretjega odstavka
- člena ZDIJZ, ki določa izjemo od izjem in po kateri se ne glede na določbo prvega odstavka (kjer je opredeljenih 11 izjem, zaradi katerih se dostop do informacije zavrne), dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz
- in
- do
- točke prvega odstavka, ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače. Pooblaščenec je v postopku po ZDIJZ pritožbeni organ in zato v takšnih primerih ne sme prejudicirati odločitve, v tem primeru pa brez dvoma gre za konflikt med dvema pravicama, ki bi ga Pooblaščenec lahko rešil le v morebitnem pritožbenem postopku. Glede vprašanja, če bi se študenti odločili vzporedno zbirati podatke, ali bi jih potem lahko objavili, Pooblaščenec navaja, da je v skladu z
- členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) zagotovljena svoboda izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Vsakdo lahko svobodno izbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Pojem izražanje mnenja in vesti pa se nanaša tako na govorjene besede, kot tudi na slike, tisk, elektronske medije in »sploh vsa ravnanja, katerih namen je izraziti idejo oziroma mnenje ali predstaviti novico oziroma informacijo … Varovano je tako širjenje novic in mnenj kot tudi njihovo sprejemanje in zbiranje« (Komentar Ustave republike Slovenije, ur. Šturm, Fakulteta za podiplomske državne in evropske študije, Ljubljana 2002, str. 419). To pa ne pomeni, da se svoboda izražanja nanaša le na preverljive resnične podatke in informacije, saj pravica
- člen Ustave RS vključuje tudi mnenja, kritiko in špekulacije, kot to podobno izhaja tudi sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice Lingens proti Avstriji, z dne 8.7.1986, prijava št. 9815/
- V skladu z navedenim Pooblaščenec ocenjuje, da je v domet ustavne pravice svobode izražanja vključena tudi »anketa o ocenjevanju pedagoškega dela profesorjev in asistentov«, ki predstavlja mnenja študentov, in da lahko študenti v okviru izvrševanja ustavno zagotovljene svobode do izražanja, ki vključuje tudi izražanje mnenj in stališč, izvajajo in objavijo anketo. Vendar pa Pooblaščenec navaja, da obstaja možnost, da ima, v kolikor bi bila posameznemu ocenjevanemu povzročena kakšna škoda, le-ta možnost na sodišču vložiti tudi odškodninski zahtevek zoper izvajalce ankete. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026