Anketiranje. pridobitev telefonske številke - IPRS

Anketiranje. pridobitev telefonske številke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.07.2007 Številka: 0712-679/2007/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne 19.7.
3. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke prvega odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas: kako je mogoče, da različne agencije, ki se ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo, razpolagajo z neobjavljeno telefonsko številko in celo imenom in priimkom imetnika. Zanima vas, ali je pridobitev neobjavljene telefonske številke kršitev ZVOP-1 in, če je temu tako, kako se kršitev preganja? ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša v celoti urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov (Več o tem v: Pirc Musar et al., Zakon o varstvu osebnih podatkov s komentarjem, GV Založba, Ljubljana, 2006, str. 39 do 41). Osebni podatek po določbah ZVOP-1 pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila in na primer tudi vpisna številka študenta), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov je v istem zakonu definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Pooblaščenec ugotavlja, da gre v vašem primeru, pri ravnanju podjetij, ki se ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo, za neposredno trženje. Pridobivanje osebnih podatkov in njihova uporaba za namene neposrednega trženja je urejena v ZVOP-1, in sicer v
7. členu. Tako lahko družbe, ki se ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo, kot upravljavke osebnih podatkov uporabljajo osebne podatke posameznikov, ki jih pridobivajo iz javno dostopnih virov (tudi npr. Telefonskega imenika Slovenije) ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Te podatke lahko uporabijo za namene ponujanja blaga, storitev, zaposlitev ali začasnega opravljanja del, in sicer z uporabo poštnih storitev, telefonskih klicev, elektronske pošte ali drugih telekomunikacijskih sredstev (v besedilu: neposredno trženje) v skladu z določbami tega poglavja, če drug zakon ne določa drugače. Za namene neposrednega trženja lahko upravljavec osebnih podatkov uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s prejšnjo določbo: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Pooblaščenec opozarja, da lahko posameznik vedno zahteva prepoved uporabe njegovih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja, podjetje pa mora tej zahtevi ugoditi. Pravno podlago za to dejanje predstavlja
8. člen ZVOP-1, ki določa, da lahko posameznik kadarkoli pisno ali na drug dogovorjen način zahteva, da upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru je to prej omenjeno podjetje) trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja. Upravljavec osebnih podatkov je dolžan v 15 dneh ustrezno preprečiti uporabo osebnih podatkov za namen neposrednega trženja ter o tem v nadaljnjih petih dneh pisno ali na drug dogovorjen način obvestiti posameznika, ki je to zahteval. Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov v zvezi z zahtevo krije upravljavec. Pooblaščenec poudarja, da upravljavec osebnih podatkov za namene izvajanja anket lahko pridobiva podatke iz vseh javno dostopnih virov, s tem tudi iz Telefonskega imenika Republike Slovenije. Pooblaščenec pa na tem mestu opozarja, da obstajajo starejše različice telefonskih imenikov, zato je mogoče, da družbe, ki se ukvarjajo s trženjsko dejavnostjo, podatke pridobijo iz starejših izdaj telefonskega imenika, kljub morebitni kasnejši prepovedi objave določene telefonske številke v telefonskem imeniku. Preden se odločite zavarovati svoje pravice, vam Pooblaščenec svetuje, da v skladu s
9. točko prvega odstavka
10. člena ZVOP-1 upravljavca osebnih podatkov, v vašem primeru družbo, ki se ukvarja s trženjsko dejavnostjo, pisno pozovete, da vam da informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o vas vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave. Vlogo iz navedenega člena lahko vložite pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Ta zahteva se lahko vloži enkrat na tri mesece. Družba, ki se ukvarja s trženjsko dejavnostjo, vam mora omogočiti informacije iz
11. točke prvega odstavka
12. člena ZVOP-1, najkasneje v
13. dneh od dneva, ko je prejela zahtevo, ali vas v istem roku pisno obvestiti o razlogih, zaradi katerih vam informacij ne bo posredovala. V kolikor upravljavec podatkov ne bo postopal kot je opisano zgoraj, se šteje, da je vašo zahtevo zavrnil, vi pa lahko, na podlagi
14. alineje prvega odstavka
15. člena ZInfP, zoper takšno odločitev upravljavca vložite pritožbo pri Pooblaščencu. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav. Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026