Anonimnost pri glasovanju - IPRS

Anonimnost pri glasovanju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 01.02.2022 Številka: 07121-1/2022/74 Kategorije: --> Kategorije: Šolstvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za mnenje. Pojasnili ste, da imate vprašanje vezano na zagotavljanje anonimnosti pri glasovanju. V vrtcu in šoli za namen pridobitve mnenja za napredovanje neke sodelavke/sodelavca v naziv potrebujete to pridobiti na način, da se glasuje z glasovnicami, kar pa mora biti zagotovljeno, da je anonimno. Zanima vas, ali je to preko spletne ankete, kot je denimo 1ka, možno? Kot ste pojasnili poznate primer šole, kjer so se morali zaposleni z AAI računom najprej testno prijaviti v testno anketo, da je zaznalo vse zaposlene in potem so imeli glasovanje z omenjeno anketo. Zanima vas, kakšna anonimnost je to, če pa se morajo najprej identificirati? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
3. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
4. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da je v prvi vrsti treba sprejeti odločitev o tem, ali je neko glasovanje anonimno ali ne. Če je odločitev takšna, kot je recimo tudi v vašem primeru, ki ga opisujete, potem je treba upoštevati temeljno načelo varstva osebnih podatkov o zakonitosti, poštenosti in preglednosti in dejansko zagotoviti takšen način izvedbe glasovanja, ki ne omogoča posredne ali neposredne določenosti ali določljivosti posameznika. Glede konkretnih rešitev, kot je spletna anketa 1ka, se v okviru nezavezujočih mnenj ne moremo izrekati o tem, ali določena rešitev zagotavlja anonimnost oziroma ali je skladna s predpisi na področju varovanja osebnih podatkov, saj se to lahko ugotavlja le v okviru uradnega inšpekcijskega postopka, lahko pa opozorimo na pomembne vidike, ki jih je treba upoštevati ne glede na kasneje izbrano rešitev. Če želimo posameznikom omogočiti anonimno glasovanje, potem je treba upoštevati, da je treba anonimnost zagotoviti tekom celotnega procesa glasovanja. Kolikor to poteka preko spletnih rešitev, se je treba zavedati, da svetovni splet deluje tako, da se ob uporabi spletnih strani spletnemu strežniku neizogibno pošljejo določeni podatki, iz katerih je mogoča vsaj posredna določljivost posameznika, kot so podatki o IP naslovu, datumu in času seje ter podatki o brskalnem okolju, lahko pa tudi spletni piškotki in druge informacije. O popolni formalni anonimnosti tako ni mogoče govoriti, razen če bi se uporabilo posebna omrežja za zagotavljanje anonimnosti ob dodatnih drugih ukrepih (npr. ToR omrežje), se pa da visoko stopnjo anonimnosti zagotoviti tako, da se vsi podatki o brskalni seji ne hranijo oziroma takoj brišejo, vključno z morebitno uporabo piškotkov. To načeloma sicer omogoča večkratno glasovanje, kar se pa da omejiti na druge načine (npr. z enkratno veljavnimi namenskimi kodami, ki jih mora vnesti glasovalec in so glasovalcem naključno dodeljeni, torej neke vrste žetoni). Pri rešitvah, ki zahtevajo predhodno prijavo težko govorimo o anonimnosti, temveč kvečjemu o psevdonimnosti, pri čemer opozarjamo, da tega ne gre enačiti – psevdonimizirani osebni podatki, kot na primer »uporabnik 512« ali »#stranka#2FCD1« namreč še vedno veljajo za osebne podatke in s tem zanje veljajo vsa pravila kot za »običajne osebne podatke«. V vsakem primeru je kot smo uvodoma poudarili treba upoštevati načelo poštenosti in preglednosti – uporabniki ne bi smeli biti zavedeni, da neka obdelava podatkov poteka anonimno, če temu dejansko ni tako. Način glasovanja, kdo zbira podatke in s katerimi nameni bi morali biti posameznikom vnaprej jasno predstavljeni tudi pri anonimnih glasovanjih, pri ne-anonimnih pa poleg zagotovljene pravne podlage, kot je npr. privolitev, vse informacije, ki jih zahteva člen 13 Splošne uredbe: identiteto in kontaktne podatke upravljavca in njegovega predstavnika, kadar ta obstaja; kontaktne podatke pooblaščene osebe za varstvo podatkov, kadar ta obstaja; namene, za katere se osebni podatki obdelujejo, kakor tudi pravno podlago za njihovo obdelavo; kadar obdelava temelji na točki (f) člena 6