Arhiviranje negativov v fotografskem studiu posnetih fotografij + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.01.2007 Številka: 0712-521/2006/2 Kategorije:Mediji, fotografije kot OP --> Kategorije: Mediji, fotografije kot OP Spoštovani,dne 27.12.2006 smo po elektronski pošti prejeli vašo vlogo. V njej ste navedli, da ste se slikali za družinsko portretno fotografijo v fotografskem studiu. Ko ste ob prevzemu fotografij hoteli prevzeti tudi pripadajoče negative, so vam v studiu odgovorili, da negativov ne morete dobiti, ker jih studio obdrži v lastnem arhivu. Zanima vas, zakaj ne morete hkrati s fotografijami dobiti tudi negativov? Navedli ste, da ste v istem fotografskem studiu pred leti, ko ste naročili klasične fotografije za osebno izkaznico oziroma potni list, prejeli tudi negative. Zanima vas, ali lahko zahtevate negative portretne fotografije? Ali je običajno, da lahko fotografski studii obdržijo vaše negative za "arhivsko" uporabo? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- tč. I. odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po določilu
- tč.
- čl. ZVOP-1, je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen,
- tč.
- čl. ZVOP-1 pa določa, da je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) ugotavlja, da je fotografija skupek dokaj popolnih in natančnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na nek medij, fotografski papir. Fotografija vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Vse navedeno velja tudi za negative fotografij. Pri tem pa je potrebno opozoriti, da osebni podatki sami po sebi ne uživajo zaščite po ZVOP-1, temveč so te zaščite deležni šele, če so del ali so namenjeni vključitvi zbirko osebnih podatkov skladno s
- tč.
- čl. ZVOP-
- To pomeni, da sama fotografija posameznika oziroma negativi kot takšni ne uživajo zaščite po ZVOP-
- Le v primeru, če fotografski studio skupaj s fotografijami oziroma negativi hrani tudi druge osebne podatke o posameznikih, ki se na fotografijah oziroma negativih nahajajo (denimo njihovo ime in priimek, letnico rojstva ipd.), to predstavlja zbirko osebnih podatkov po ZVOP-1 in bi lahko obstajala pravna podlaga za pravno varstvo fotografij in negativov po ZVOP-
- Ne glede na zgoraj navedeno pa v konkretnem primeru po mnenju Pooblaščenca od fotografskega studia negativov vendarle niste upravičeni zahtevati. V primeru, ko je fotografija posneta v fotografskem studiu, gre namreč za avtorsko delo fotografa iz studia.
- tč. II. odst.
- čl. Zakona o avtorski in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 21/95 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZASP) namreč določa, da za avtorska dela veljajo tudi fotografska dela in dela, narejena po postopku, podobnem fotografiranju. Na avtorskem delu pa ima avtor, poleg moralnih, tudi materialne pravice.
- čl. ZASP tako določa, da materialne avtorske pravice varujejo premoženjske interese avtorja s tem, da avtor izključno dovoljuje ali prepoveduje uporabo svojega dela in primerkov svojega dela. Če ni s tem zakonom drugače določeno, je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor v skladu s tem zakonom in pod pogoji, ki jih je določil, prenesel ustrezno materialno avtorsko pravico. Izkaže se, da je vprašanje, ali ste, poleg fotografij, upravičeni tudi do negativov, odvisno od vsebine podjemne pogodbe, ki ste jo (ustno) sklenili z avtorjem fotografij. V konkretnem primeru pri sklepanju podjemne pogodbe med vami kot portretirancem in avtorjem očitno ni prišlo do konsenza (soglasja volj) glede tega, da so predmet pogodbe tudi negativi. Ti zato pripadajo avtorju, in sicer na podlagi njegove avtorske in lastninske pravice. V kolikor bi želeli od avtorja fotografij tudi negative, bi se morali o tem z avtorjem dogovoriti že ob sklepanju podjemne pogodbe. Seveda pa dejstvo, da avtorju pripadajo negativi posnetih fotografij, ne pomeni, da lahko avtor brez vaše privolitve fotografije prosto objavlja, saj bi s tem posegel v vaše osebnostne pravice. Avtor mora namreč paziti na to, da z razstavljenimi fotografijami, v primeru, če so na njih razpoznavni posamezniki, ne posega občutno v njihovo zasebnost. S tem v zvezi je potrebno opozoriti na tako imenovano »teorijo pričakovane zasebnosti«, ki sicer izhaja iz Združenih držav Amerike, nanjo pa se vedno pogosteje sklicujejo tako slovenska pravna stroka, kot sodišča v svojih obrazložitvah sodb, v povezavi z določilom Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin o pravici do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja in Ustavo Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004 in 68/2006). Ta v
- členu zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic. V skladu z navedenim je tako dopustno objaviti fotografije oseb, ki se nahajajo na javnem mestu, kjer zasebnosti ni moč pričakovati, ne pa tudi fotografij, posnetih na mestih, kjer fotografiranje brez izrecne privolitve posameznika ni dopustno in portretne fotografije gotovo sodijo med slednje. V upanju, da smo odgovorili na vaše vprašanje, vas lepo pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026