Arhiviranje tweetov v lastni podatkovni bazi in ponujanje komentiranja - IPRS

Arhiviranje tweetov v lastni podatkovni bazi in ponujanje komentiranja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.06.2013 Številka: 0712-1/2013/2074 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2013 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali bi bilo shranjevanje tweetov v vašo podatkovno bazo zakonito. Pojasnjujete namreč, da bi od določenih oseb na Twitterju preko njihovega API-ja zbral vse njihove tweete, nato bi jih shranili v vašo podatkovno bazo, za shranjene tweete pa bi omogočili tudi komentiranje. Poleg vprašanja zakonitosti takšnega ravnanja pa vas zanima tudi, na kaj morate biti pozorni pri omogočenem komentiranju – ali mora biti moderiranje zelo strogo ali pa se lahko distancirate od komentarjev drugih in zanje niste odgovorni. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. točke
6. odstavka
7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Vsakdo, ki želi arhivirati in dajati na voljo javnosti vsebino oz. informacije, objavljene preko Twitterja, mora zaradi pogojev uporabe Twitterja uporabljati sistem API. Zaradi vseobsežne uporabe interneta in potrebe po zaščiti osebnih podatkov in zasebnosti uporabnikov spleta, tudi z osebnimi podatki, ki so javno objavljeni na internetu, ni dovoljeno početi karkoli. Za vsako obdelavo osebnih podatkov je potrebna pravna podlaga; v zasebnem sektorju največkrat v poštev pride osebna privolitev. Pri obdelavi osebnih podatkov, objavljenih na internetu, je velikokrat nemogoče pričakovati, da bodo posamezniki dali osebno privolitev vsaki osebi, ki bi želela obdelovati njihove osebne podatke, zato se moramo največkrat obrniti k politikam zasebnosti družbenih omrežij in drugih platform, kjer se objavljajo osebni podatki. Twitter v svoji politiki zasebnosti, pravilih uporabe storitev ter pravilih za razvijalce oziroma uporabnike API-ja določa, kaj lahko počnete z objavljenimi informacijami, in zapoveduje spoštovanje zasebnosti in varstva osebnih podatkov. Poleg tega Pooblaščenec opozarja, da morajo "slovenski upravljavci" upoštevati tudi vse principe varstva osebnih podatkov iz ZVOP-
9. Med pomembnejšimi v tem kontekstu je pravica do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. O b r a z l o ž i t e v: Vprašanje arhiviranja vsebin s Twitterja Pooblaščenec se zaveda, da se v svetu in tudi v Sloveniji pojavlja vedno več posameznikov, organizacij in institucij, ki želijo arhivirati tako tweete kot drugo vsebino svetovnega spleta. V Sloveniji tako denimo tweete (selektivno) arhivira Narodna in univerzitetna knjižnica, v ZDA pa (neselektivno) vse ameriške tweete arhivira Kongresna knjižnica. ZVOP-1 za obdelavo osebnih podatkov v
10. členu določa, da se ti lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V javnem sektorju je primarna pravna podlaga zakon, v zasebnem sektorju pa se večina obdelave osebnih podatkov odvija na podlagi osebne privolitve. Za vsako obdelavo osebnih podatkov, torej tudi za shranjevanje in arhiviranje tweetov ter povezanih podatkov (uporabniško ime, metapodatki itd.), je potrebno imeti ustrezen pravni temelj. Le tako lahko namreč govorimo o ustrezni zaščiti posameznikov in njihovi pravici do informacijske samoodločbe. Tako je jasno, da z osebnimi podatki drugih ljudi brez temelja (npr. osebne privolitve posameznikov) ne smemo početi karkoli, tudi če so ti javno objavljeni na svetovnem spletu. Analogijo s tem principom lahko najdemo tudi v avtorskem pravu, kjer je ogromno avtorskih stvaritev (predvsem slikovnega in avdio-video materiala) objavljenih na spletu, a to še ne pomeni, da jih lahko prosto in brez omejitev uporabljamo naprej. Določena uporaba za zasebne namene pa je tako po avtorskem pravu kot po pravu varstva osebnih podatkov dovoljena že po samem zakonu oziroma je izvzeta iz pravil, ki sicer veljajo za uporabo ali obdelavo v druge namene. Kadar ne govorimo o osebni uporabi osebnih podatkov, temveč o javni objavi na internetu, je treba upoštevati temeljna načela in principe varstva osebnih podatkov. Dva takšna osnovna principa sta, da za vsako obdelavo osebnih podatkov stoji osebna privolitev posameznikov, ter da mora biti takšna privolitev dana za točno določen namen. Če bi vas denimo prijatelj prosil, da iz njegovih posnetkov na facebookovem profilu ustvarite kratek animirani družinski film in mu ga posredujete preko zasebne elektronske pošte, takšnega filma ne bi smeli objaviti na svojem blogu, če za to ne bi imeli njegovega izrecnega dovoljenja. Pri obdelavi osebnih podatkov, objavljenih na internetu, je treba upoštevati tudi, da kljub morebitni podlagi za obdelavo in ustreznemu namenu obdelave, osebnih podatkov posameznikov ni dopustno obdelovati na način, ki bi bil za posameznika nepričakovan, neprimeren ali na drugačen način neustrezen. Pri obdelavi osebnih podatkov, objavljenih na internetu, je velikokrat nemogoče pričakovati, da bodo posamezniki dali osebno privolitev vsaki osebi, ki bi želela obdelovati njihove osebne podatke. Pri tem se moramo zavedati, da je že vpogledovanje v osebne podatke oblika obdelave, torej toliko bolj velja, da bo osebna privolitev redkokdaj dana neposredno drugi osebi, saj je temelj objav na družbenih omrežjih prav to, da jih drugi ljudje vidijo, berejo, všečkajo, komentirajo... Zato se moramo pri iskanju pravnega temelja za obdelavo osebnih podatkov ter pri razčiščevanju, katere osebne podatke in za kakšen namen se lahko obdelujejo, največkrat obrniti k politikam zasebnosti družbenih omrežij in drugih platform, kjer se objavljajo osebni podatki. Da bi izvedeli, ali obstaja pravna podlaga za arhiviranje tweetov, potrebno pogledati, kaj je o varstvu zasebnosti in osebnih podatkov zapisano v politiki zasebnosti omrežja Twitter ter s čim se njegovi uporabniki strinjajo oziroma na kaj pristajajo. Twitter v svoji politiki zasebnosti (https://twitter.com/privacy) navaja, da so njegove storitve primarno namenjene omogočanju deljenja informacij s celim svetom. Večino informacij, ki jih uporabniki posredujejo Twitterju, želijo uporabniki posredovati javnosti. Kot privzete nastavitve Twitter javno objavlja večino informacij, ki jih posredujejo uporabniki, vse dokler jih ti ne izbrišejo, ponujena pa je tudi možnost spremembe nastavitev zasebnosti, s katerimi uporabniki nadzirajo, koliko podatkov o sebi in na kako omejen način jih želijo posredovati javnosti. Twitter pa opozarja, da naj uporabnik skrbno premisli, katere informacije ali vsebino želi javno objaviti. Kljub temu, da je Twitter platforma za javno izmenjavo informacij, mnenj, stališč itd., pa imajo uporabniki kar nekaj možnosti za nadzor nad "razsežnostjo" javnosti svojih objav. Iz navedenega sledi, da se v primeru privzetih oziroma zelo javnih nastavitev zasebnosti pri uporabi Twitterja uporabniki strinjajo, da bodo njihovi tweeti javno objavljeni in jih bo lahko prebral vsakdo, po celem svetu. Uporabniki, ki obdržijo privzete, to je zelo javne nastavitve zasebnosti, lahko utemeljeno pričakujejo, da bo njihove podatke in tweete videl in bral bolj ali manj širok krog ljudi, vsekakor pa brez ovir vsakdo, ki bo za to zainteresiran. Glede nadaljnje uporabe tweetov in drugih podatkov uporabnikov, pa Twitter načeloma zapoveduje uporabo Twitterjevega API-ja komurkoli, ki želi reproducirati, spreminjati, ustvarjati izvedena dela, distribuirati, prodajati, prenašati, javno priobčiti, javno izvesti ali kakorkoli drugače uporabiti vsebino ali storitve Twitterja. Twitter v svojih pravilih uporabe storitev (https://twitter.com/tos) in povezanih pravilih za razvijalce oziroma uporabnike API-ja (https://dev.twitter.com/terms/api-terms) določa, da mora vsakdo, ki uporablja vsebino, objavljeno preko Twitterja, upoštevati določena pravila. Mednje sodi tudi spoštovanje pravice do zasebnosti uporabnikov Twitterja. Natančneje, vsakdo, ki uporablja Twitterjev API, mora upoštevati (poleg drugih pravil, ki si jih oglejte preko zgornjih povezav) štiri temeljne principe: uporaba ne sme presenetiti uporabnikov; prepovedano je ustvarjanje in distribucija spam-a; spoštovati je treba pravico do zasebnosti uporabnikov; in biti dober partner Twitterja. Pooblaščenec glede na navedeno meni, da lahko uporaba API-ja pozitivno vpliva k spoštovanju izražene volje uporabnikov Twitterja tudi kar se tiče stopnje zasebnosti, ki jo uporabnik nastavi in morebiti tudi spremeni. V zvezi s spoštovanjem pravice do zasebnosti uporabnikov, Twitter nalaga uporabnikom API-ja, da morajo uporabnikom v lastni politiki zasebnosti jasno sporočiti, kaj počno z njihovimi podatki, ter upoštevati nekatera druga pravila, ki jih določa Twitter. Pooblaščenec na tem mestu dodaja, da mora vsak upravljavec osebnih podatkov, ustanovljen ali s sedežem v Republiki Sloveniji, ali ki za obdelavo osebnih podatkov uporablja avtomatsko ali drugo opremo, spoštovati tudi določbe ZVOP-1 o varstvu osebnih podatkov. Na tem mestu želi Pooblaščenec opozoriti predvsem na določbo
11. odstavka
12. člena ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom. V vsakem primeru vam priporočamo temeljito skrb za pravice in interese posameznikov, katerih osebne podatke obdelujete. Četudi recimo zakon od vas ne bi zahteval izbrisa določenih podatkov, je dobra in poštena praksa, da upoštevate želje posameznikov, ki se obrnejo na vas s prošnjo po izbrisu osebnih podatkov ali vsebine, ki jim lahko na kakršenkoli način škodi. Če povzamemo, Pooblaščenec meni, da uporabniki Twitterja načeloma pristanejo na to, da lahko kdorkoli nadalje obdeluje podatke, ki jih javno objavijo na tem omrežju. Vendar pa morajo razvijalci oz. uporabniki API-jev, ki je za takšne primere zapovedan vmesnik s strani Twitterja, upoštevati vse principe varstva osebnih podatkov in zasebnosti. Moderiranje komentarjev k tweetom V zvezi z vašim vprašanjem glede moderiranja komentarjev k tweetom ter v zvezi s splošnimi obveznostmi upravljavcev forumov ali forumom podobnih storitev vam svetujemo ogled smernic Pooblaščenca glede varstva osebnih podatkov na forumih (https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/Smernice_-_forumi_web.pdf). Poleg tega vam svetujemo, da si ogledate mnenja št. 0712-2/2010/513 (http://bit.ly/JkNL52), 0712-1/2011/3337 (http://bit.ly/KmNQ9f), 0712-1/2011/1344 (http://bit.ly/JDsfKF), oziroma obkljukate kategorijo "Svetovni splet" na povezavi https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih. Posebej pa bi želeli opozoriti, da mora biti vaša politika zasebnosti in varstva osebnih podatkov naravnana na način, da spoštuje tudi pravice twitterašev, ne le komentatorjev tweetov. Če recimo uporabnik Twitterja nastopa le z vzdevkom, ki ga ne povezuje z njegovo pravo identiteto, Pooblaščenec meni, da ni primerno, da bi komentatorji razkrili njegovo pravo identiteto brez njegove privolitve. V upanju, da smo vam pomagali, vas lepo pozdravljamo. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026