Avdionadzor v prostoru in preko telefonske linije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.11.2022 Številka: 07121-1/2022/1218 Kategorije: --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta, Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po e-pošti prejel vaše vprašanje. Sprašujete, na kateri organ se lahko obrnete v zvezi z vašim vprašanjem in sicer ali je bil zakonit avdionadzor v prostoru in preko telefonske linije podarjenega stacionarnega telefonskega aparata. *** Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V primeru zvočnega snemanja v okviru popolnoma osebne ali domače dejavnosti se Splošna uredba ne uporablja. Če ne gre za snemanje za zasebne namene, bi morala biti podana privolitev posameznika. V primeru, da privolitev ni podana, gre za poseg v širšo pravico do zasebnosti, ki se uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Izvajanje neupravičenega zvočnega snemanja je lahko kaznivo dejanje po
- členu KZ-1, ki se preganja na predlog, ki se poda pri pristojni policijski postaji. V zvezi s snemanjem preko telefona vam predlagamo, da se obrnete na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. Zvočnega snemanja ZVOP-1 izrecno ne določa. Glede na vaše vprašanje ni mogoče razbrati, kdo bi naj izvajal zvočno snemanje v določenem prostoru. Če bi pri snemanju nastajala zbirka podatkov, bi bilo treba upoštevati določila Splošne uredbe oz. ZVOP-
- Skladno z drugim odstavkom
- člena Splošne uredbe, se Splošna uredba ne uporablja za obdelavo osebnih podatkov s strani fizične osebe med potekom popolnoma osebne ali domače dejavnosti. Če se torej zvočno snemanje izvaja v okviru domače dejavnosti (za zasebne namene), ne bi šlo za vprašanje varstva osebnih podatkov. V primeru, da v konkretnem primeru ne gre za snemanje za zasebne namene, bi morala biti podana privolitev posameznika. Opozarjamo pa, da tudi če privolitev ni podana, verjetno ne gre za kršitev varstva osebnih podatkov, temveč za poseg v širšo pravico do zasebnosti. IP ob tem pojasnjuje, da je pristojen zgolj za tisti del pravice do zasebnosti, ki se nanaša na varstvo osebnih podatkov in ga ureja
- člen Ustave RS (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS). Pravica človeka do lastnega glasu torej sodi v širšo pravico do zasebnosti, ki jo lahko posameznik uveljavlja pred pristojnimi sodišči. Izvajanje neupravičenega zvočnega snemanja je lahko tudi kaznivo dejanje po
- členu KZ-1 (Uradni list RS, št. 50/12 – uradno prečiščeno besedilo, 6/16 – popr., 54/15, 38/16, 27/17, 23/20 in 91/20, KZ-1), ki se preganja na predlog, ki ga je potrebno podati na pristojni policijski postaji. Drugi del vprašanja, ko omenjate snemanje preko telefona, bi se lahko nanašal na pravico iz
- člena Ustave RS, ki zagotavlja tajnost pisem in drugih občil kot posebno kategorijo pravice do zasebnosti iz
- člena Ustave. Zaupnost elektronskih komunikacij je nadalje določena z Zakonom o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. št. 130/22, ZEKom-2), ki v
- členu določa, da se zaupnost komunikacij zagotavlja s tem zakonom z namenom varovanja pričakovane zasebnosti na področju uporabe elektronskih komunikacij, zagotavljanja svobode komuniciranja in svobode izražanja. Zaupnost komunikacij se nanaša na: vsebino komunikacij; podatke o prometu in lokacijske podatke, povezane s komunikacijo in dejstva in okoliščine v zvezi s prekinitvijo povezave ali s tem, da povezava ni bila vzpostavljena. Snemanje vsebine komunikacij je mogoče le v določenih primerih, kot so npr. v okviru zakonite poslovne prakse zato, da se zagotovi dokaz o tržni transakciji ali kateri koli drugi poslovni komunikaciji; pri komunikaciji z organi, ki opravljajo naloge obveščevalnih in varnostnih nalog, nalog policije, obrambe in zaščite, reševanja in pomoči, oz. če tako določa zakon ali npr. kadar gre za zakonito prestrezanje informacij na podlagi odredbe pristojnega organa. V zvezi z navedenimi določbami vam predlagamo, da se za nadaljnja pojasnila obrnete na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve RS. V upanju, da vam bodo naša napotila v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Barbara Žurej, univ. dipl. prav., svetovalka pooblaščenca za preventivo O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026