Bančni in hotelski podatki, vozovnice za avtobus + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.03.2006 Številka: 092-4/2006/104 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani!Prejeli smo vaše vprašanje, z dne 03.03.
- Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Spraševali ste nas:
- Večina bank po vaših navedbah pri odprtju računa zahteva s strani podjetja potrjen obrazec o tem, da bo podjetje nakazovalo plačo na račun do preklica. Sprašujete, ali ni takšen obrazec odvečen.
- Za nekatere plačilne kartice se, kot navajate, zahteva potrjen popoln mesečni plačilni list. Sprašujete, ali ni to v nasprotju z Zakonom o varstvu osebnih podatkov, saj plačilni list vsebuje tudi podatke o prispevkih, akontacijah,…
- Ali lahko v hotelih še vedno zahtevajo vse podatke o stranki, ki želi koristiti njihove storitve?
- Ali lahko državljan pride do vseh zapisov, ki jih imajo državni organi o njem v različnih bazah podatkov? Kakšen je postopek?
- Zakaj je še vedno v uporabi institut prijave/odjave začasnega prebivališča? Je pričakovati njegovo ukinitev?
- Večina vozovnic javnega prometa, po vaših navedbah, še vedno vsebuje veliko podatkov o imetniku, vključno z njegovo sliko. Sprašujete, ali je to še vedno v skladu z zakonodajo in ali se pričakujejo na tem področju kakšne spremembe?V
- odst.
- člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava) je določeno, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
- odst.
- člena Ustave določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon.
- odst.
- člena Ustave pa določa, da ima vsakdo pravico seznaniti se z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj, in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Zakon o varstvu osebnih podatkov Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) v
- členu določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.
- odst.
- člena ZVOP-1 določa, da se lahko v zasebnem sektorju osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Načelo sorazmernosti v
- členu ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.Ad I.V v
- odst.
- člena Zakona o plačilnem prometu (Uradni list RS, št. 105/04, uradno prečiščeno besedilo zakona 2, v nadaljevanju ZPlaP) je določeno, da morajo imetniki transakcijskih računov predložiti izvajalcu plačilnega prometa, pri katerem odpirajo račun, vse potrebne podatke za vodenje transakcijskega računa in registra iz
- člena tega zakona.
- člena ZPlaP register transakcijskih računov opredeljuje kot enotno informatizirano bazo podatkov o transakcijskih računih in o imetnikih transakcijskih računov ter o sistemu enotnega zakladniškega računa s podračuni neposrednih in posrednih uporabnikov državnega in občinskih proračunov, Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki so vključeni v sistem enotnega zakladniškega računa, kot ga določa zakon o javnih financah. Kateri podatke o posameznikih so lahko zapisani v registru, pa je določal
- člena ZPlaP, ki pa ga je v delu, ki se nanaša na fizične osebe dne 27.10.2005 razveljavilo Ustavno sodišče (odločba št. U-I-298/04). Definicija transakcijskega računa je določena v
- členu ZPlaP. Transakcijski račun je evidenca o prometu in stanju denarnih terjatev posameznega imetnika transakcijskega računa do izvajalca plačilnega prometa, ki jo vodi izvajalec plačilnega prometa za imetnika transakcijskega računa, na podlagi pogodbe o vodenju transakcijskega računa.Glede na to, da zakon v
- členu ZPlaP, ki je v primerjavi z ZVOP-1 specialnejši zakon, ne določa podrobneje, kateri osebni podatki se lahko zbirajo, je potrebno zakonsko določilo, da morajo imetniki transakcijskih računov izvajalcu plačilnega prometa posredovati vse potrebne podatke za vodenje transakcijskega računa in registra, tolmačiti z vidika
- in
- člena ZVOP-
- Potrdilo delodajalca, da bo na novoustanovljeni transakcijski račun posameznika nakazoval plačo, po mnenju Pooblaščenca prav gotovo ne more biti pogoj, od katerega je odvisna veljavnost pogodbe o odprtju transakcijskega računa. Dejstvo, ali bo bodoči komitent prejemal na transakcijski račun kakšna nakazila, ni pomembno za samo veljavnost te pogodbe. Tudi definicija transakcijskega računa, ki je določena v že navedenem
- členu ZPlaP, ne postavlja pogoja »obstoja prilivov« za obstoj transakcijskega računa.Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je zahteva banke po dopisu vašega delodajalca, da bo nakazoval plačo na vaš transakcijski račun, prekomerna in nepotrebna. Iz istega razloga je tudi v nasprotju z
- odst.
- člena, saj je podatek o tem, kje ste zaposleni, kar bi bilo lahko razvidno iz takšnega dopisa, v smislu sklenitve pogodbe o odprtju transakcijskega računa, nezakonito pridobljen.Ad. IIPooblaščenec uvodoma opozarja, da se v tej točki opredeljuje zgolj do kartic z odloženim plačilom in posojilnih kartic. Za potrebe tega mnenja iz uveljavljenih splošno znanih pogojev poslovanja poslovnih bank podaja tudi opredelitev takšnih kartic:Kartice z odloženim plačilom – so tiste, ki omogočajo odloženo plačilo. Odloženo plačilo pomeni, da imetniki svoje obveznosti na primer poravnajo enkrat na mesec.Posojilne kartice – omogočajo delno poravnavanje mesečnih obveznosti. Obe vrsti kartic služita torej kreditnim namenom – kratkoročnim (mesečnim) in daljšim (nekajmesečnim). Glede na to, da med banko in imetnikom kartice v trenutku plačila s kartico nastane nekakšno posojilno razmerje, kjer je banka posojilodajalec, imetnik kartice pa posojilojemalec, banka seveda potrebuje tudi garancijo za plačilo obveznosti. Zato je po oceni Pooblaščenca dovoljeno, da banka od imetnika zahteva podatek o višini mesečnih prihodkov. Gre torej za eno osnovnih zahtev banke – zavarovanje –, ki je pogosto nujno potrebno za obstoj posojilne pogodbe. V nadaljevanju pa se Pooblaščenec opredeljuje tudi do dejstva, ali banka potrebuje plačilni list.Iz plačilnega lista je, kot navajate tudi vi, razvidno mnogo drugih podatkov, ki nakazujejo na različne lastnosti posameznika, na primer starost, socialni transferji, krediti,… Vpogled v plačilno listo po mnenju Pooblaščenca torej pomeni vpogled v več osebnih podatkov, ki posameznika izjemno natančno identificirajo. Upoštevaje
- člen ZVOP-1 je zato vpogled v celotno plačilno listo za potrebe izdaje plačilne kartice pretiran poseg v zasebnost. Kljub temu pa Pooblaščenec opozarja, da je zahteva banke po informaciji o višini neto plače legitimna, saj ta le tako lahko učinkovito zagotovi zavarovanje svojega posojila. Zato bi banka vendarle lahko vpogledala v plačilni list, vi pa bi lahko prej prekrili vse druge osebne podatke.Ad. IIIŽe navedeni
- odst.
- člena ZVOP-1 določa obdelavo osebnih podatkov, ki je potrebna za sklenitev pogodbe. Pooblaščenec pojasnjuje, da je tudi to zakonsko določbo potrebno razlagati v luči
- člena ZVOP-
- Načelo sorazmernosti torej omejuje obdelavo osebnih podatkov do tiste meje, ko je ta še ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se osebni podatki smejo zbirati in nadalje obdelovati.Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS 09/01, v nadaljevanju ZPPreb) v
- odst.
- člena določa, da mora stanodajalec posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve. V
- odst.
- člena ZPPreb pa zakon natančneje določa, katere podatke mora posameznika ob prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu. Gre za naslednje podatke:- priimek in ime;- EMŠO, oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;- novo stalno prebivališče;- državljanstvo;- datum prijave oziroma spremembe;- številko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ.
- odst.
- člena ZPPreb pa določa, da če se posameznik, mlajši od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem naslednje podatke:- priimek in ime;- EMŠO, oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;- državljanstvo;
- odst.
- člena ZPPreb določa, da mora stanodajalec preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino.ZPPreb je v primerjavi z ZVOP-1 specialnejši zakon, zato Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru veljajo določila ZPPreb. Ta pa hotelu dajejo vsa pooblastila, da od vas lahko zbira zgoraj navedene osebne podatke.Ad. IVV skladu s
- členom ZVOP-1 mora upravljavec osebnih podatkov na zahtevo posameznika:
- omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov;
- potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje;
- posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj;
- posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen;
- dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave;
- dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem;
- pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika.Upravljavec osebnih podatkov vam mora v skladu z zapisanim omogočiti vpogled v vaše osebne podatke, ki se pri njem obdelujejo. Pri tem pa je treba opozoriti, da niste navedli, v katerih zadevah takšne podatke zahtevate. Nekateri področni zakoni namreč določajo nekatere posebnosti. Denimo Zakon o policiji (Uradni list RS, št. 03/06, uradno prečiščeno besedilo 5, v nadaljevanju ZPol) v
- členu določa, da ima posameznik pravico vpogleda v evidenco ovadenih oseb in kaznivih dejanj ter evidenco kršiteljev in prekrškov po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona.PostopekPostopek seznanitve določa
- člen ZVOP-
- Zahtevo lahko vložite pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Zahtevo lahko vložite enkrat na tri mesece, zahtevo v vpogled v podatke videonadzora pa enkrat na mesec. Za ostale podrobnosti glede tega dela vašega vprašanja vas vljudno vabimo, da obiščete našo spletno stran: http://www.ip-rs.si/index.php?id=413.Ad. VZInfP v
- členu opredeljuje pristojnosti Pooblaščenca. Ta je pristojen za:- odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov;- inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi;- odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.Kot torej izhaja iz navedenega, Pooblaščenec ni pristojen za izdajanje mnenj, ki niso s področja varstva osebnih podatkov, zato vam na to vprašanje ne moremo odgovoriti. Predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za javno upravo ali na Državni zbor Republike Slovenije. Ad. VIZakon o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 26/05, uradno prečiščeno besedilo 3, v nadaljevanju ZPCP-1) v
- členu določa, da morajo potniki, ki uporabljajo linijski prevoz, ves čas prevoza imeti vozovnice, iz katerih je razvidno:- točka vstopa in izstopa;- čas veljavnosti vozovnice;- cena prevoza.Ker ZPCP-1 ne določa drugih podatkov, ki se lahko obdelujejo, v preostalem delu velja ZVOP-1.Pooblaščenec ocenjuje, da ob nakupu vozovnice med ponudnikom storitve prevoza in potnikom nastane pogodbeno razmerje. Ker niste posebej navedli, ali ponudnik sodi v javni ali zasebno sektor, Pooblaščenec za ta del odgovora predpostavlja, da je ponudnik del zasebnega sektorja. Pri tem znova opozarja na že navedeni
- odst.
- člena ZVOP-1, v delu, ko ta določa, da se lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava potrebna in primerna.Pooblaščenec meni, da so tako slika, kot ime, priimek in naslov posameznika v konkretni zadevi osebni podatki, ki jih prevozniki ne uporabljajo prekomerno. Takšno mnenje Pooblaščenec utemeljuje z naslednjimi dejstvi:1.) Prevoznik je kot del zasebnega sektorja v skladu z
- členom upravičen do »širšega« zbiranja podatkov kot bi bil denimo v javnem sektorju. Ker gre za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, se posamezniki lahko odločajo, ali bodo privolili v obdelavo svojih osebnih podatkov ali pač ne bodo sklenili pogodbe s pogodbenikom. Pooblaščenec opozarja, da je takšen način obdelave vseeno omejen z že navedenim
- členom ZVOP-1, torej načelom sorazmernosti;2.) Vozovnica (mesečna, letna…) je dokazilo, ki dokazuje, da je potnik plačal dogovorjeni znesek za vožnjo v daljšem časovnem obdobju pri določenem prevozniku. Ker obstaja velika možnost zlorab (izgube, kraje, goljufija…), je slika ena od možnosti zavarovanja prevoznika pred navedenimi zlorabami v pravnem prometu. Slika namreč dokazuje, da je imetnik vozovnice tudi dejansko njen lastnik. Podobno velja za ime in priimek ter naslov, saj lahko voznik ugotavlja identiteto imetnika vozovnice tudi v primeru, ko bi bila na primer slika zamenjana. Gre torej za dodatno varovalko, ki naj bi pomenila zaščito pred zlorabami vozovnic.Spraševali ste nas tudi, ali se na tem področju obetajo kakšne spremembe zakonodaje. Pooblaščenec vam predlaga, da to vprašanje naslovite na Državni zbor Republike Slovenije ali Ministrstvo za promet, saj za področje nove zakonodaje Pooblaščenec ni pristojen.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026