Bančni izpiski garanta za pridobitev vize - IPRS

Bančni izpiski garanta za pridobitev vize + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 05.06.2007 Številka: 0712-523/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, prejeli smo vaše vprašanje z dne 27. maja 2007, v katerem nas sprašujete: ali lahko MZZ zahteva od garanta za zasebni obisk državljana druge države, ki potrebuje vizo za vstop v Slovenijo, med drugim tudi bančne izpiske za zadnje tri mesece. Zanima vas, ali taka informacija predstavlja osebne podatke in ali jo MZZ lahko zahteva? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke 1. odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V skladu s 1. točko 6. člena ZVOP-1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, torej tudi podatki iz bančnih izpiskov. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov (kamor sodi tudi zbiranje osebnih podatkov za namene podelitve vize) je podana v 8. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor v skladu z 22. točko 6. člena ZVOP-1 sodijo tudi ministrstva ter konzularna in diplomatska predstavništva Republike Slovenije, pa predstavlja 9. člen ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podrobnejšo pravno podlago za zbiranje podatkov in vodenje zbirk osebnih podatkov na področju podeljevanja viz ureja Zakon o tujcih (Ur. l. RS, št. 107/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZTuj-1-UPB3). V skladu s 1. odstavkom 14. člena Zakona o tujcih (ZTuj-1-UPB3) je vizum dovoljenje, ki ga izda pristojni organ Republike Slovenije (pristojno diplomatsko konzularno predstavništvo Republike Slovenije v tujini) tujcu, na podlagi katerega lahko, če ni razlogov za njegovo zavrnitev (ki izhajajo iz 9. oziroma 20. člena ZTuj-1-UPB3), vstopi v državo in v njej biva toliko časa, kolikor je določeno z vizumom. Vizum se lahko izda tudi samo za tranzit čez ozemlje Republike Slovenije, če izpolnjuje za tranzit določene pogoje. 19. člen določa, da se vizum izda na prošnjo tujca, če ima veljavno potno listino in če ni s tem zakonom določenih razlogov za zavrnitev njegovega vstopa v državo. Vizume izdajajo diplomatsko-konzularna predstavništva Republike Slovenije v tujini razen izjemoma, ko lahko izda vizum za enkratni vstop ali tranzitni vizum, ob pogojih, ki jih predpiše minister, pristojen za notranje zadeve, tudi organ mejne kontrole. Tujec mora v skladu z 19. členom ZTuj-1-UPB3 v prošnji za izdajo vizuma navesti namen svojega prihoda v državo, priložiti veljavno potno listino, v katero se lahko pritrdi vizum in po potrebi dokumentacijo, s katero dokaže namen in pogoje svojega obiska. Tujec se je na zahtevo pristojnega organa dolžan pri njem osebno zglasiti. V 1. odstavku 20. člena ZTuj-1-UPB3 je še določeno, da se tujcu vizuma ne izda, če obstajajo razlogi za zavrnitev vstopa iz 9. člena tega zakona, če ne predloži potne oziroma ustrezne listine, ali na zahtevo pristojnega organa druge potrebne dokumentacije in če se na vabilo pristojnega organa pri njem ne zglasi osebno. 9. člen ZTuj-1-UPB3 določa razloge za zavrnitev vstopa v Republiko Slovenijo, in sicer se tujcu v skladu s 1. odstavkom 9. člena ZTuj-1-UPB3 zavrne vstop v Republiko Slovenijo iz razlogov, določenih v Zakoniku o schengenskih mejah. Minister, pristojen za notranje zadeve, podrobneje predpiše razloge za zavrnitev vstopa tujcu zaradi nevarnosti za javni red, notranjo varnost Republike Slovenije ali javno zdravje. Uredba (ES) št. 562/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o Zakoniku Skupnosti o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (Ur. l. EU št. L105/2006, v nadaljevanju: Zakonik o schengenskih mejah) v 5. členu določa za vstop državljanov tretjih držav za bivanje, ki ni daljše od treh mesecev v obdobju šestih mesecev, naslednje pogoje za vstop: (

1. a)posedovati morajo veljavno potno listino ali listine, ki jim dovoljujejo prehod meje; (
2. b)posedovati morajo veljaven vizum, če se to zahteva v skladu z uredbo Sveta v seznamu tretjih držav, katerih državljani morajo pri prehodu zunanjih meja imeti vizume, in držav, katerih državljani so oproščeni te zahteve, razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje; (
3. c)upravičujejo namen in pogoje nameravanega bivanja in imajo zadostna sredstva za preživljanje, tako za čas nameravanega bivanja kot tudi za vrnitev v svojo matično državo ali tranzit v tretjo državo, kjer bodo zagotovo sprejeti, ali bodo lahko ta sredstva zakonito pridobili; (
4. d)ne gre za osebe, za katere je bil razpisan ukrep v Schengenskem informacijskem sistemu zaradi zavrnitve vstopa; (
5. e)ne predstavljajo grožnje javnemu redu, notranji varnosti, javnemu zdravju ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če ni bil razpisan noben ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi. Kot določa 3. odstavek 5. člena Zakonika o schengenskih mejah, se sredstva za preživljanje ocenijo v skladu s trajanjem in namenom bivanja ter ob upoštevanju povprečnih cen za prehrano in namestitev v državi članici ali državah članicah, kar se določi v znesku potrebnih sredstev za nastanitev, pomnoženem s številom dni bivanja. Preverjanje zadostnih sredstev za preživljanje lahko temelji na gotovini, potovalnih čekih in kreditnih karticah, ki jih ima državljan tretje države. Tudi garantne izjave, kadar so predvidene z nacionalno zakonodajo, in garantna pisma gostiteljev, kakor je opredeljeno z nacionalno zakonodajo, v primeru, da državljan tretje države prebiva pri gostitelju, lahko služijo kot dokazilo zadostnih sredstev za preživljanje. Navedena določba tako kot enega od pogojev, ki jih tujec mora izpolnjevati za pridobitev dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, določa tudi, da mora imeti zadostna sredstva za preživljanje za čas bivanja v Republiki Sloveniji. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) v zvezi s tem pojasnjuje, da je odločitvi prosilca za vizo prepuščeno, na kakšen način bo zagotovil in temu ustrezno dokazoval izpolnjevanje pogoja glede zadostnih sredstev za preživljanje. V kolikor teh sredstev nima sam v obliki gotovine, potovalnih čekov ali kreditnih kartic, lahko na lastno željo in v dogovoru z garantom to prenese na garanta. V skladu s tem dogovorom pa s tem na garanta preide tudi obveznost dokazovanja obstoja teh sredstev, zato mora v tem primeru garant v imenu prosilca priskrbeti ustrezna dokazila o obstoju sredstev v obliki, ki se mu zdi primerna (ena izmed možnosti je tudi bančni izpisek). Pooblaščenec poudarja, da ni sporno dejstvo, da se od tujca v vizumskem postopku zahtevajo dokazila o njegovem premoženjskem stanju, s katerimi dokazuje, da ima sredstva za preživljanje, saj za to obstaja pravna podlaga. V kolikor pa želi tujec to obveznost v dogovoru z garantom prenesti na garanta, je to njegova in garantova prostovoljna odločitev, vendar pa s tem na garanta, kot smo pojasnili, preide tudi obveznost dokazovanja obstoja teh sredstev. Tujec in garant sta torej v civilnopravnem razmerju, dogovor med njima ima naravo pogodbe. Na podlagi povedanega, Informacijski pooblaščenec ugotavlja, da iz področne zakonodaje izhaja, da pristojni organi pod navedenimi pogoji (torej v primeru obstoja prostovoljnega dogovora med prosilcem vize in garantom glede prevzema obveznosti za zagotavljanje zadostnih sredstev za preživljanje za čas bivanja tujca v Republiki Sloveniji s strani garanta) v okviru podeljevanja viz imajo zahtevano zakonsko podlago za pridobitev dokazil (seveda v skladu z načelom sorazmernosti, kar pomeni, da mora garant izkazati sredstva le v višini, ki je potrebna za prebivanje tujca v Sloveniji) in s tem osebnih podatkov o obstoju zadostnih sredstev za preživljanje prosilca za vizo na strani garanta. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
6. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026