← Slovenija

Beleženje revizijske sledi v primeru posredovanja podatkov za namen cestninskega nadzora - IPRS

Beleženje revizijske sledi v primeru posredovanja podatkov za namen cestninskega nadzora + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.07.2021 Številka: 07120-1/2021/387 Kategorije: --> Kategorije: Zavarovanje osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede beleženja revizijske sledi v primeru posredovanja podatkov za namen cestninskega nadzora. V zaprosilu za mnenje ste podali podroben opis sistema, ključno vprašanje pa je, ali je potrebno na strani dMRVL, v primerih, kjer gre zgolj za strojne poizvedbe, za namen cestninskega nadzora (in pri katerih človeški faktor ni prisoten), beležiti dostope za potrebe revizijske sledi. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) uvodoma pojasnjuje, da v okviru podaje nezavezujočih mnenj ne more ocenjevati ali presojati zakonitosti obdelav osebnih podatkov, do katerega pride v primeru uporabe specifične programske opreme, storitve ali aplikacije, temveč bi to lahko preveril lahko le v okviru uradnega inšpekcijskega postopka, kjer si bi se pridobilo podrobne informacije o obsegu in načinu delovanja zadevne rešitve, pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov pri njenem delovanju, predvidenih tehničnih in organizacijskih ukrepih za varnost podatkov in upoštevanju drugih temeljnih načel varstva osebnih podatkov ter dolžnosti upravljavca osebnih podatkov. Navedeno velja tudi za zagotavljanje tehničnih in organizacijskih postopkov in ukrepov za varnost podatkov, med katere sodi tudi zagotavljanje revizijske sledi obdelave osebnih podatkov. Kot ste izčrpno pojasnili v zaprosilu za mnenje, se skladu z Zakonom o cestninjenju (Uradni list RS, št. 24/15, 41/17 in 158/20 – v nadaljevanju ZCestn) s
  7. 2021 v Republiki Sloveniji na cestninskih cestah, za plačilo cestnine – nakup vinjete za vozila do 3500 kg NDM, uvaja »sistem« elektronske vinjete (v nadaljevanju eVinjeta). Upravljavec cestninskih cest - Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju DARS) bo moral v skladu s
  8. členom ZCestn izdajati elektronske vinjete za plačevanje cestnine. Navedeni zakon upravljavcu cestninskih cest v okviru postopka cestninjenja omogoča tudi nadzor nad cestninjenjem, vračilo sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete in izvedbo postopka o prekršku. Za izvajanje naštetih nalog sme DARS, na podlagi
  9. člena ZCest, pridobivati podatke tudi iz evidence registriranih vozil ki jo na podlagi
  10. člena Zakona o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 75/17 in 92/20 – ZPrCP-E) v elektronski obliki (informacijski sistem MRVL), vodi Ministrstvo za infrastrukturo. Pridobivanje podatkov oziroma izmenjava sporočil bo predvidoma potekala s pomočjo integracije med informacijskim sistemom DARS in MRVL oziroma z uporabo spletne storitve iz dMRVL (distribucijska kopija evidence registriranih vozil), ki bo predstavljal kanal za posredovanje podatkov iz MRVL. Spletni servis bo DARS-u omogočal: iskanje vozil za namen cestninskega nadzora, za namen poprodajnih aktivnosti in za namen prekrškovnih postopkov, po registrski označbi vozila, datumu in času ter pridobivanje podatkov o vozilu in registrski označbi iz dMRVL. Pri vseh klicih sistema DARS (po metodah za namen poprodajnih aktivnosti in za namen prekrškovnih postopkov) v dMRVL bo zahtevano beleženje dostopov za potrebe revizijske sledi. Ker je potrebno pri izvajanju cestninskega nadzora (za potrditev pravilnosti cestninjenja za posamezno vozilo) preveriti tako podatke o nakupu eVinjete kot podatke o ustreznosti eVinjete glede na specifiko vozila, gre za veliko število klicev (strojnih poizvedb brez človeškega faktorja), in sicer do 250 zahtev/sekundo. Poizvedbe v dMRVL v primeru sistema eVinjeta za namen cestninskega nadzora so poizvedbe, za katere velja da: gre izključno za strojno proženje poizvedb s strani sistema eVinjeta, kjer so poizvedbe inicirane s strani strojnega branja registrskih tablic na vozilih (nikjer v verigi ne nastopa človeški faktor), rezultat poizvedbe sestavljajo izključno tehnični podatki o vozilu s pripadajočo tablico, rezultat poizvedbe v dMRVL se ne hrani v sistemu eVinjeta; tehnični podatki imajo zgolj nekaj-sekundno trajanje v sistemu eVinjeta za namen ugotovitve kršitve, nakar se po izvedbi preverjanja ti podatki zavržejo. Beleženje tudi zgolj strojnih poizvedb brez človeškega faktorja bi kot navajate bistveno povečalo obremenitve za delovanje sistema z dodatnimi 500 beleženji revizijske sledi na sekundo, za kar trenutno dodeljeni sistemski viri na MRVL / dMRVL ne zadostujejo, kar bi pomenilo bistveno povečanje stroškov delovanja in vzdrževanja sistema. Predlog DARS in Ministrstva za infrastrukturo je, da se beležijo človeški vpogledi, v primeru strojnih vpogledov pa le takrat, ko se podatki ne zavržejo, temveč hranijo. IP poudarja, da zahtevo po sledljivosti obdelava osebnih podatkov določa
  11. točka
  12. odstavka
  13. člena ZVOP-1:

(1)Zavarovanje osebnih podatkov obsega organizacijske, tehnične in logično-tehnične postopke in ukrepe, s katerimi se varujejo osebni podatki, preprečuje slučajno ali namerno nepooblaščeno uničevanje podatkov, njihova sprememba ali izguba ter nepooblaščena obdelava teh podatkov tako, da se: varujejo prostori, oprema in sistemsko programska oprema, vključno z vhodno-izhodnimi enotami; varuje aplikativna programska oprema, s katero se obdelujejo osebni podatki; preprečuje nepooblaščen dostop do osebnih podatkov pri njihovem prenosu, vključno s prenosom po telekomunikacijskih sredstvih in omrežjih; zagotavlja učinkovit način blokiranja, uničenja, izbrisa ali anonimiziranja osebnih podatkov; omogoča poznejše ugotavljanje, kdaj so bili posamezni osebni podatki vneseni v zbirko osebnih podatkov, uporabljeni ali drugače obdelani in kdo je to storil, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov. Iz same dikcije omenjene določbe izhaja pri čemer je treba razumeti določbe 24. člena ZVOP-1 glede na pomen in takratno stanje tehnologije - da se ta primarno nanaša na obdelavo osebnih podatkov s človeškim posredovanjem in sicer z namenom, da se zagotovi varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja ali obdelave osebnih podatkov s tem, ko se shranijo podatki, ki lahko omogočijo naknadno ugotavljanje, kdo je bil tisti, ki je posegal v njegove pravice. Navedeno seveda ne pomeni a priori, da so lahko strojni dostopi do osebnih podatkov povsem izven nadzora in brez zagotavljanja drugih organizacijskih in tehničnih postopkov in ukrepov, je pa razumno, da bi beleženje vsakega stika vsakega stroja z vsakim osebnim podatkom presegalo namen same določbe in predstavljalo izjemno tehnično in finančno breme za upravljavce. Pomembno je tudi upoštevati, da se po opravljenih poizvedbah v primeru, ki ni ugotovljene kršitve, podatki morajo zavreči, hramba podatkov o dostopu do osebnih podatkov tudi v teh primerih pa bi tako pomenila ustvarjanje nove zbirke osebnih podatkov, v kateri bi se nahajali podatki o vozilih in posledično voznikih, s čimer bi se zelo povečalo tveganje za morebitne zlorabe. IP vseeno opozarja, da je na upravljavcu odgovornost za ustrezno zagotovitev varnosti osebnih podatkov, opustitev tovrstne sledljivosti je lahko dopustna pod pogojem, da celovita ocena konteksta zagotavljanja varnosti to upravičuje in zgolj za tiste, ki se zavržejo, nikakor pa ne zgolj zaradi visokih stroškov. Glede na vse navedeno IP meni, da bi beleženje revizijske sledi v primeru, ko gre za strojne poizvedbe in se podatki zavržejo, presegalo namen zakonske norme, da pa je potrebno v primeru hrambe podatkov ter ko gre za človeške dostope zagotavljati revizijsko sled. To seveda ne pomeni, da za vsako strojno dostopanje sledljivost ni potrebna, temveč je to vedno odvisno od konkretnega konteksta obdelave in ne od stroškov ter upoštevaje vse ostale možne ukrepe za zagotavljanje varnosti podatkov, kakor tudi morebitna dodatna tveganja, do katerih lahko pride zaradi nastanka nove obsežne zbire kot v tem primeru. Varnost podatkov v primeru strojenega dostopa je v vsakem primeru potrebno zagotoviti z drugimi ustreznimi postopki in ukrepi, kot je npr. redno preverjanje pravilnosti delovanja sistema, odsotnost varnostnih ranljivosti in pomanjkljivosti, z ukrepi za varnost pred nepooblaščenimi dostopi in na druge primerne načine. S spoštovanjem, Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravil: mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.