← Slovenija

Biometrija za zaposlene v javnem sektorju - IPRS

Biometrija za zaposlene v javnem sektorju + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.07.2006 Številka: 092-4/2006/378 Kategorije:Biometrija --> Kategorije: Biometrija Spoštovani,Informacijski pooblaščenec je dne 26.06.2006 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete (smiselno povzeto), ali je dovoljena uporaba biometrije v javnem sektorju za potrebe prijave in odjave delavcev.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
  4. in
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Definicijo biometrije določa
  6. tč.
  7. člena ZVOP-
  8. Po tej definiciji so biometrične značilnosti takšne telesne, fiziološke ter vedenjske značilnosti, ki jih imajo vsi posamezniki, so pa edinstvene in stalne za vsakega posameznika posebej in je možno z njimi določiti posameznika, zlasti z uporabo prstnega odtisa, posnetka papilarnih linij s prsta, šarenice, očesne mrežnice, obraza, ušesa, deoksiribonukleinske kisline ter značilne drže.V skladu z navedeno definicijo je prstni odtis biometrična značilnost posameznika.
  9. člen ZVOP-1 določa, da se biometrijske ukrepe v javnem sektorju lahko določi le z zakonom, če je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni možno doseči z milejšimi sredstvi.
  10. člen ZVOP-1 določa izjeme od uporabe splošnih pravil za uporabo biometrije v javnem sektorju, ki so določene v
  11. členu ZVOP-
  12. Kot določa navedeni člen, se lahko ne glede na določbe
  13. člena tega zakona v javnem sektorju uvedejo biometrijski ukrepi v zvezi z vstopom v stavbo ali dele stavbe in evidentiranjem prisotnosti zaposlenih na delu, ki se izvedejo ob smiselni uporabi drugega, tretjega in četrtega odstavka
  14. člena tega zakona.
  15. odst.
  16. člena ZVOP-1 določa, da je upravljavec osebnih podatkov, ki namerava izvajati biometrijske ukrepe, dolžan pred uvedbo ukrepov posredovati državnemu nadzornemu organu opis nameravanih ukrepov in razloge za njihovo uvedbo, če izvajanje določenih biometrijskih ukrepov v zasebnem sektorju ni urejeno z zakonom.
  17. odst.
  18. člena ZVOP-1 določa, da je Državni nadzorni organ po prejemu posredovanih informacij iz prejšnjega odstavka dolžan v dveh mesecih odločiti, ali je nameravana uvedba biometrijskih ukrepov v skladu s tem zakonom, predvsem s pogoji iz prvega stavka prvega odstavka tega člena. Rok se lahko podaljša za največ en mesec, če bi uvajanje teh ukrepov prizadelo več kot 20 zaposlenih v osebi zasebnega sektorja, ali če reprezentativni sindikat pri delodajalcu zahteva sodelovanje v upravnem postopku.
  19. odst.
  20. člena določa, da zasebni sektor lahko izvaja biometrijske ukrepe le, če so nujno potrebni za opravljanje dejavnosti, za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. Biometrijske ukrepe lahko izvaja le nad svojimi zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni.
  21. odst.
  22. člena pa določa, da sme upravljavec osebnih podatkov izvajati biometrijske ukrepe po prejemu odločbe iz prejšnjega odstavka, s katero je izvajanje biometrijskih ukrepov dovoljeno.Kot izhaja iz navedenih določil ZVOP-1, se v javnem sektorju biometrijske ukrepe za potrebe evidentiranja prisotnosti lahko uvede, če obstaja za takšno ravnanje zakonska podlaga. Če takšna zakonska podlaga ne obstaja, mora upravljavec (delodajalec) pridobiti odločbo Državnega nadzornega organa (Informacijskega pooblaščenca). Ob upoštevanju
  23. odst.
  24. člena ZVOP-1 in ob uporabi argumenta a contrario upravljavec (delodajalec) biometrije ne sme uvesti, če ni predhodno pridobil odločbe Informacijskega pooblaščenca (odločba Informacijskega pooblaščenca je torej konstitutivna). V skladu z
  25. odst.
  26. člena – ta pa napotuje na pogoje iz
  27. odst.
  28. člena – mora upravljavec (delodajalec) v javnem sektorju izkazati, da so izpolnjeni tudi naslednji pogoji:• uvedba biometrijskih ukrepov mora biti nujno potrebna:o za opravljanje dejavnosti,o za varnost ljudi ali premoženja alio za varovanje tajnih podatkov ali poslovne skrivnosti. • Biometrijske ukrepe lahko delodajalec v javnem sektorju izvaja le nad svojimi zaposlenimi, če so bili predhodno o tem pisno obveščeni.Če upravljavec osebnih podatkov nima zakonske podlage za uvedbo biometrijskih ukrepov za evidentiranje prisotnosti na delu, stori prekršek po
  29. členu ZVOP-
  30. V skladu z navedenim členom se z globo od 1.000.000 do 3.000.000 tolarjev kaznuje za prekršek pravna oseba javnega sektorja, z globo od 300.000 do 500.000 tolarjev pa tudi odgovorna oseba pravne osebe javnega sektorja, odgovorna oseba državnega organa ali organa samoupravne lokalne skupnosti, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenecNataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.