Blokada internet strani + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.05.2007 Številka: 0712-464/2007/2 Kategorije:Svetovni splet --> Kategorije: Svetovni splet Spoštovani,prejeli smo vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je delodajalcu dovoljeno, da na delovnem mestu blokira internetne strani, ki niso vezane na vaše delo (službo), ampak so informativne narave. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Ustava Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, s spremembami, v nadaljevanju Ustava) v 1. odst. 38. člena določa, da je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. 2. odst. 38. člena določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Ta pravica je posebej urejena v ZVOP-1.Ustava v 1. odst. 37. člena zagotavlja tajnost pisem in drugih občil. V 2. odst. pa Ustava določa, da lahko samo zakon predpiše, da se na podlagi odločbe sodišča za določen čas ne upošteva varstvo tajnosti pisem in drugih občil in nedotakljivost človekove zasebnosti, če je to nujno za uvedbo ali potek kazenskega postopka ali za varnost države. Pooblaščenec uvodoma poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa, kot to izhaja iz zgoraj navedenih ustavnih določb, zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov. ZVOP-1 je torej konkretizacija ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v 38. členu Ustave. Seveda pa to ne pomeni, da posameznik ne uživa drugih pravic – razlika je zgolj v načinu varstva pravic in uveljavljanja škode v primeru njihove kršitve. V konkretnem primeru torej Pooblaščenec ni pristojen za nadzor (
- ne)omogočanja ogleda določenih spletnih strani, vendarle pa v nadaljevanju zgolj informativno (področje je izredno blizu področju dela Informacijskega pooblaščenca) navaja ureditev ravnanja delodajalca v primerih, kot ste ga opisali.Pooblaščenec opozarja na – pred kratkim sprejeto – odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Copland proti Združenemu kraljestvu. V tem primeru je sodišče delavki priznalo širok krog pravice do zasebnosti in presodilo, da je delodajalec neupravičeno posegal v njeno zasebnost. Ključni element sodbe je, da delavka ni bila v naprej opozorjena, kdaj in v kakšnih primerih lahko delodajalec nadzira e-pošto. (Več v članku Mitje Podpečana, Pravna praksa 19, z dne 17.05.2007, str. 31). Pomembno je tudi, da je sodišče ugotovilo, da je najprimernejše in pravno nevtralno omejevanje s tehničnimi sredstvi. Informacijski pooblaščenec se takšnemu stališču pridružuje, saj je pogosto opozarjal delodajalce, da lahko uporabo elektronske pošte in interneta omejujejo zgolj na način, da npr. blokirajo dostop do določenih spletnih strani, oz. omogočijo zaposlenim dostop zgolj do tistih spletnih strani, ki jih potrebujejo za svoje delo, ne pa na način, da ex tunc, torej za nazaj, ugotavljajo, katere spletne strani je delavec obiskoval, komu je pošiljal elektronsko pošto in kdo jo je poslal njemu. Na tem mestu ne bo odveč poudariti, da se pri vpogledu spletne strani, ki jih je delavec obiskoval med delovnim časom, lahko razkrijejo tudi občutljivi osebni podatki – npr. delavec se je preko spleta naročil za obisk pri kardiologu.Če strnemo, tehnično blokiranje spletnih strani je seveda dovoljeno, saj je omrežje in računalniška oprema last delodajalca, oprema pa se načeloma lahko uporablja za službene potrebe. Torej ima delodajalec tudi možnost, da z njo ravna v okviru dovoljenih zakonskih ravnanj. V konkretnem primeru torej lahko blokira spletne strani, ne da bi pretirano posegal v pravico do zasebnosti zaposlenega.Več o tej temi si lahko preberete tudi na spletni strani Informacijskega pooblaščenca, npr. 0712-464/2007/2. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026