← Slovenija

Brisanje OP iz evidenc policije - IPRS

Brisanje OP iz evidenc policije + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.10.2007 Številka: 0712-892/2007/2 Kategorije:Vpogled v lastne OP --> Kategorije: Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate in prosite za mnenje glede popravka osebnih podatkov. Kot primer navajate sledeče: Pred časom ste bili vpleteni v postopek na sodišču, kjer ste bili na koncu spoznani za nedolžnega. Podatki, ki bi morali biti izbrisani iz evidenc, še vedno krožijo naokoli in vam delajo preglavice, saj ste direktor podjetja. Navkljub vsem potrdilom o nekaznovanju, vas včasih kakšna služba za preverjanje muči zaradi dotičnega postopka. Glede navedenega sprašujete, na koga se obrniti, da bi uredili brisanje spornih podatkov. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec predlaga, da na upravljavca osebnih podatkov (policijo) vložite pisno ali ustno na zapisnik zahtevo za seznanitev z lastnimi osebnimi podatki ali zahtevo do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora. O b r a z l o ž i t e v: 1 Pravica do vpogleda v lastne osebne podatke Pravica do vpogleda v lastne osebne podatke je ustavno zagotovljena vsakemu posamezniku s tretjim odstavkom
  8. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04 in 68/06, v nadaljevanju Ustava RS). Pravica do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, in sicer v
  9. členu, ki določa, da je upravljavec osebnih podatkov dolžan posamezniku na njegovo zahtevo: omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj; posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem. Postopek seznanitve posameznika z lastnimi osebnimi podatki ureja
  10. člen ZVOP-1, ki določa, da postopek temelji na zahtevi posameznika, pri čemer je upravljavec vezan na to zahtevo in mora posamezniku omogočiti takšno vrsto seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, kot jo ta zahteva. Posameznik mora torej v zahtevi natančno opredeliti, kakšno vrsto seznanitve zahteva, pri čemer ima na razpolago vrste seznanitev navedene v
  11. členu ZVOP-
  12. 2 Pravica posameznika do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora Vaše vprašanje zajema z vidika varstva osebnih podatkov predvsem načelo točnosti in ažurnosti, kot ga določa
  13. člen ZVOP-
  14. V skladu z njim morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo točni in ažurni. Ažurnost pomeni, da obdelovani osebni podatki ustrezajo dejanskim, najnovejšim osebnim podatkom, medtem ko predstavlja točnost nasprotje nepravilnim osebnim podatkom, ki so lahko celo zavajajoči. Posameznik ima možnost, da se prepriča, ali so obdelovani osebni podatki točni in ažurni in v primeru, če niso, sproži ustrezne postopke pri upravljavcu osebnih podatkov. Navedena pravica posameznika do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora je konkretizirana v
  15. členu ZVOP-1, ki določa:

(1)Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, dopolniti, popraviti, blokirati ali izbrisati osebne podatke, za katere posameznik dokaže, da so nepopolni, netočni ali neažurni ali da so bili zbrani ali obdelani v nasprotju z zakonom.
(2)Upravljavec osebnih podatkov mora na zahtevo posameznika obvestiti vse uporabnike osebnih podatkov in pogodbene obdelovalce, katerim je posredoval osebne podatke posameznika, preden so bili izvedeni ukrepi iz prejšnjega odstavka, o njihovi dopolnitvi, popravku, blokiranju ali izbrisu po prejšnjem odstavku. Izjemoma mu tega ni potrebno storiti, če bi to povzročilo velike stroške, nesorazmerno velik napor ali zahtevalo veliko časa.
(3)Posameznik, katerega osebni podatki se obdelujejo v skladu s četrtim odstavkom
  1. člena ali tretjim odstavkom
  2. člena tega zakona, ima kadarkoli z ugovorom pravico zahtevati prenehanje njihove obdelave. Upravljavec ugovoru ugodi, če posameznik dokaže, da niso izpolnjeni pogoji za obdelavo po četrtem odstavku
  3. člena oziroma po tretjem odstavku
  4. člena tega zakona. V tem primeru se njegovih osebnih podatkov ne sme več obdelovati.
(4)Če upravljavec ne ugodi ugovoru iz prejšnjega odstavka, lahko posameznik, ki je vložil ugovor, zahteva, da o obdelavi v skladu s četrtim odstavkom
  1. člena oziroma tretjim odstavkom
  2. člena tega zakona odloči Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov. Posameznik lahko vloži zahtevo v sedmih dneh od vročitve odločitve o ugovoru.
(5)Državni nadzorni organ za varstvo osebnih podatkov odloči o zahtevi iz prejšnjega odstavka v dveh mesecih od prejema zahteve. Vložena zahteva zadrži obdelavo osebnih podatkov posameznika, glede katerih je vložil zahtevo.
(6)Stroške vseh dejanj upravljavca osebnih podatkov iz prejšnjih odstavkov krije upravljavec. Nadalje
  1. člen ZVOP-1 določa postopek in sicer, zahteva ali ugovor za dopolnitev, popravek, blokiranje, izbris in ugovor se vloži pisno ali ustno na zapisnik pri upravljavcu osebnih podatkov. Dopolnitev, popravo, blokiranje ali izbris osebnih podatkov mora upravljavec osebnih podatkov opraviti v 15 dneh od dneva, ko je prejel zahtevo in o tem obvestiti vlagatelja zahteve ali ga v istem roku obvestiti o razlogih, zaradi katerih tega ne bo storil. V istem roku mora odločiti o ugovoru. Če upravljavec osebnih podatkov ne ravna po prejšnjem odstavku, se šteje, da je zahteva zavrnjena. Če upravljavec osebnih podatkov sam ugotovi, da so osebni podatki nepopolni, netočni ali neažurni, jih dopolni ali popravi in o tem obvesti posameznika, če zakon ne določa drugače. Stroške v zvezi z dopolnitvijo, popravo in izbrisom osebnih podatkov, obvestilom ter odločitvijo o ugovoru krije upravljavec osebnih podatkov. Posameznik, ki ugotovi, da so kršene njegove pravice, določene z ZVOP-1, lahko v skladu s
  2. členom ZVOP-1 zahteva sodno varstvo ves čas, dokler kršitev traja. Če je kršitev prenehala, lahko posameznik vloži tožbo za ugotovitev, da je kršitev obstajala, če mu v zvezi s kršitvijo ni zagotovljeno drugo sodno varstvo. V postopku odloča pristojno sodišče po določbah zakona, ki ureja upravni spor, kolikor ta zakon ne določa drugače. 3 Področna zakonodaja Iz vašega vprašanja ni mogoče točno razbrati, ali gre za evidence, ki jih vodi policija v zvezi z opravljanjem svojih nalog v skladu z Zakonom o policiji (Uradni list RS št. 107/06 - uradno prečiščeno besedilo in 14/2007-ZVS; v nadaljevanju ZPol), ali kazensko evidenco oziroma evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki jih vodi ministrstvo za pravosodje na podlagi Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 8/06 - uradno prečiščeno besedilo), Kazenskega zakonika (Uradni list št. 95/04- uradno prečiščeno besedilo in 37/05 Odl.US: U-I-335/02-20, 17/06 Odl.US: U-I-192/04-16) in Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07- uradno prečiščeno besedilo). Iz navedenega pa Pooblaščenec sklepa, da gre za evidence, ki jih vodi policija, zato je mnenje osredotočil na tovrstne evidence. V vašem primeru je zaradi specifike upravljavca (policija) ključna določba
  3. člena ZVOP-1, ki določa, da je pravice posameznika do seznanitve in do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora po ZVOP-1, mogoče z zakonom izjemoma omejiti. Takšne omejitve se lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. V konkretnem primeru je pravico posameznika do seznanitve in do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora mogoče omejiti na podlagi Zakona o policiji. Tako
  4. člen ZPol med drugim določa, da policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog ter, da pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge. Policija na podlagi
  5. člena upravlja zbirke osebnih podatkov (v nadaljnjem besedilu evidence), ki jih zaradi opravljanja nalog zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo policisti. V zvezi z izvajanjem policijskih pooblastil policija vodi in vzdržuje:
  6. evidenco kaznivih dejanj;
  7. evidenco kršiteljev in prekrškov;
  8. evidenco iskanih oseb;
  9. evidenco identifikacij;
  10. (črtana);
  11. evidenco operativnih informacij;
  12. evidenco oseb, zoper katere so bili izvedeni prikriti preiskovalni ukrepi iz zakona, ki ureja kazenski postopek;
  13. evidenco DNK preiskav;
  14. evidenco dogodkov;
  15. evidenco pridržanih in zadržanih oseb;
  16. evidenco varnostno preverjenih oseb;
  17. evidenco pritožb;
  18. evidenco uporabe prisilnih sredstev;
  19. evidenco daktiloskopiranih oseb;
  20. evidenco fotografiranih oseb;
  21. evidenco iskanih in najdenih predmetov;
  22. evidenco usmerjenega zbiranja obvestil na področju terorizma in mednarodnega organiziranega kriminala;
  23. evidenco vstopov in gibanja oseb v varovanih objektih policije in na območju okolišev teh objektov;
  24. evidenco izdanih odredb za prepoved približevanja;
  25. evidenco prikritih evidentiranj in namenskih kontrol. Nadalje ZPol v
  26. členu določa, da evidence iz
  27. člena vsebujejo osebne podatke: osebno ime; rojstne podatke (dan, mesec, leto, kraj); EMŠO; spol; naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča; državljanstvo. Poleg skupnih podatkov
  28. člen še določa, da posamezne evidence vsebujejo še različne dodatne podatke. Za obravnavani primer pridejo najverjetneje primeroma v poštev: evidenca kaznivih dejanj: vzdevek ali lažno ime, osebni opis, narodnost ovadene osebe ali osumljenca, upravna enota kraja rojstva, njene družinske in premoženjske razmere, šolsko izobrazbo, poklic in zaposlitev, osebne podatke oškodovancev, prijaviteljev in drugih oseb, ki so dale obvestila o kaznivem dejanju ter podatke o kaznivem dejanju (vrsta, kraj, čas, način, motiv, opis predmetov kaznivega dejanja, škoda in druge okoliščine izvršitve) ter morda evidenca varnostno preverjenih oseb: šolsko izobrazbo, poklic, zaposlitev, predkaznovanost preverjene osebe in razloge, zaradi katerih je bila preverba opravljena, in ugotovitve preverjanja. Ključen za vaš primer je
  29. člen ZPol, ki opredeljuje, da ima posameznik pravico do vpogleda v svoje podatke v evidencah: – iz 3., 4., 8., 9., 10., 12., 13., 14., 15., 16.,
  30. in
  31. točke
  32. člena tega zakona takoj po vzpostavitvi evidence; – iz
  33. in
  34. točke
  35. člena tega zakona po pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka ali postopka o prekršku; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz 7.,
  36. in
  37. točke
  38. člena tega zakona po ustavitvi policijske preiskave ali pravnomočni odločitvi o uvedbi kazenskega postopka; če ta ni uveden, pa po zastaranju pregona; – iz
  39. točke
  40. člena tega zakona po zaključku postopka sklepanja delovnega razmerja v policiji oziroma postopka razporeditve na dela varovanja določenih oseb in objektov, okolišev in delovnih mest državnih organov, oziroma dovolitve dostopa ali dela pri varovani osebi, organu, objektu, okolišu ali na delovnem mestu; – iz
  41. točke
  42. člena tega zakona po arhiviranju podatkov. Posameznika, za katerega so bili zbrani osebni podatki brez njegove vednosti in niso bili izbrisani, se o tem obvesti, ko to dopušča narava policijskega dela.
  43. člen ZPol določa rok hrambe, in sicer se podatki hranijo: – v evidencah iz 1., 6., 7., 8., 14., 15.,
  44. in
  45. točke
  46. člena tega zakona do ustavitve policijske preiskave oziroma zaključka akcije varovanja, ali pravnomočne odločitve o uvedbi kazenskega postopka oziroma postopka o prekršku; če te ni, pa do zastaranja pregona; – v evidenci iz
  47. točke
  48. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje ali drug zakonit ukrep, vendar najdalj do zastaranja pregona; – v evidencah iz
  49. in
  50. točke
  51. člena tega zakona eno leto po vnosu podatkov; – v evidencah iz
  52. in
  53. točke
  54. člena tega zakona tri leta po vnosu podatkov; – v evidencah iz 2., 10.,
  55. in
  56. točke
  57. člena tega zakona dve leti po vnosu podatkov; – v evidenci iz
  58. točke
  59. člena tega zakona, dokler trajajo razlogi, zaradi katerih je bilo uvedeno iskanje; – v evidenci iz
  60. točke
  61. člena tega zakona dva meseca po vnosu podatkov. Državno tožilstvo, ki prejme kazensko ovadbo policije, je dolžno odstopiti pristojni policijski enoti odločbo o pravnomočni uvedbi kazenskega postopka, na podlagi katere policija določa roke hrambe v evidenci kaznivih dejanj. Po preteku rokov iz prejšnjega člena se podatki iz policijskih evidenc obravnavajo skladno s predpisi, ki urejajo poslovanje organov javne uprave s stalno zbirko dokumentarnega gradiva oziroma ravnanje z javnim arhivskim gradivom. Dostop do teh podatkov je policistom in pristojnim osebam drugih državnih organov dovoljen le v primeru preiskovanja suma storitve kaznivega dejanja, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, ali v drugih primerih, določenih z zakonom (
  62. člen ZPol). Ker ZPol nima podrobnejših določb o načinu uresničevanja pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, se glede podrobnosti v zvezi s postopkom seznanitve uporabljajo določbe
  63. člena ZVOP-
  64. Vsak posameznik torej načeloma ima pravico do vpogleda in popravka podatkov o sebi v javnih evidencah. Od konkretnega želenega podatka pa je odvisno, kdaj in kje ima posameznik to možnost, zato odgovora ni mogoče dati splošno. Prav tako je rok, po katerem posameznik v podatke lahko vpogleda, odvisen od posameznega primera, kot so navedeni zgoraj. Pooblaščenec zaključuje, da lahko od upravljavca osebnih podatkov, v konkretnem primeru policije, v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zahtevate vpogled v lastne osebne podatke, ki jih policija vodi v svojih evidencah. V primeru, če upravljavec v predpisanem roku (15 dni) ne ugodi vaši zahtevi, niti vam pisno ne pojasni, zakaj vam tega ne bo omogočil, se, na podlagi četrtega odstavka
  65. člena ZVOP-1 šteje, da je vašo zahtevo zavrnil. V tem primeru imate kot prosilec, na podlagi
  66. člena ZInfP, pravico do pritožbe na Informacijskega pooblaščenca. V kolikor v okviru pravice do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ugotovite, da policija vodi napačne osebne podatke, imate v okviru pravice do dopolnitve, popravka, blokiranja, izbrisa in ugovora, pravico pri upravljavcu osebnih podatkov vložiti pisno ali ustno zahtevo za dopolnitev, popravek ali izbris lastnih osebnih podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.