Center za socialno delo od brezposelne osebe zahteva bančne izpiske - IPRS

Center za socialno delo od brezposelne osebe zahteva bančne izpiske + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 13.02.2007 Številka: 0712-160/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani,prejeli smo vaš zgoraj navedeni dopis, v katerem nas sprašujete, ali lahko center za socialno delo zahteva od brezposelne osebe bančne izpiske. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
3. točke prvega odstavka
4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1,) ter
5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Informacijski pooblaščenec je samostojen in neodvisen državni organ, ki je na podlagi
6. člena ZInfP, pristojen za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi. ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
7. členu Ustave RS. Prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja.
8. odstavek
9. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Pooblaščenec pri tem posebej poudarja, da ZVOP-1 ne pokriva celotnega spektra zasebnosti, pač pa zgolj tisti del, ki se nanaša na zbirke osebnih podatkov.Ad 1) Osebni podatek je v skladu s
10. točko
11. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
12. točko
13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, … zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago … Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
14. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
15. členu ZVOP-
16. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (del javnega sektorja je tudi center za socialno delo, v nadaljevanju CSD) pa navaja
17. člen ZVOP-1: »osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika«. Ad 2) Socialno varstveno dejavnost, ki obsega preprečevanje in reševanje socialne problematike posameznikov, družin in skupin prebivalstva, ureja Zakon o socialnem varstvu (uradno prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04, v nadaljevanju ZSV-UPB1). ZSV-UPB1 v
18. a členu določa, da se pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči upoštevajo le osnove in merila, določeni s tem zakonom.
19. člen ZSV-UPB1 določa, da se za potrebe izvajanja socialno varstvene dejavnosti, določene z zakonom, za načrtovanje politike socialnega varstva, spremljanje stanja ter za znanstveno raziskovalne in statistične namene na področju socialnega varstva vodijo zbirke podatkov, med katerimi je tudi zbirka o denarnih socialnih pomočeh. Glede na določbe
20. člena le-ta vsebuje naslednje podatke posameznika, na katerega se nanaša pravica ali obveznost po tem zakonu, in njegovega zakonitega zastopnika: – ime in priimek, – rojstne podatke, – spol, – enotno matično številko občana, – podatke o državljanstvu, – podatke o dovoljenju za prebivanje tujca, – podatke o prebivališču, – podatke, ki se nanašajo na družinska razmerja (število družinskih članov, tip družine, razmerje do vlagatelja), – podatke o gospodinjstvu, – podatke, ki se nanašajo na vrsto življenjske skupnosti (zakonska zveza, zunajzakonska skupnost), – podatke o statusu (podatke o šolanju, o zaposlitvi, o upokojitvi, drugo), – podatke o izobrazbi, – podatke o zdravstvenem stanju in invalidnosti, – podatke o plačah in drugih dohodkih in prejemkih, – podatke o premoženju, – podatke o socialnih stiskah in težavah posameznikov, družin in skupin prebivalstva, – podatke o oprostitvi pri plačilu storitev, – davčno številko, – številko tekočega oziroma drugega računa, – podatke, ki se nanašajo na stanovanjske in bivalne pogoje.ZSV-UPB1 torej določa vrsto osebnih podatkov, ki jih CSD lahko obdeluje, kar je v skladu z
21. členom ZVOP-
22. Med njimi so tudi podatki o plačah in drugih prejemkih ter podatki o premoženju, ki jih vsebuje tudi bančni izpisek. Način ugotavljanja prihrankov in premoženja po tem zakonu oziroma njegove vrednosti, ki se upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti in določanju višine denarne socialne pomoči, pa v skladu s
23. odstavkom
24. člena ZSV-UPB1 podrobneje predpiše minister, pristojen za socialno varstvo. Na podlagi navedenega je Minister za delo, družino in socialne zadeve izdal Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči (Ur. l. RS, št. 68/01, 71/01 in 119/05, v nadaljevanju Pravilnik). Ta v zvezi z ugotavljanjem prihrankov in premoženja in njegove vrednosti v
25. členu določa, da je upravičenec ob uveljavljanju pravice do denarne socialne pomoči ali med prejemanjem denarne socialne pomoči pristojnemu CSD dolžan sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in premoženja in o tem priložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi. Glede na
26. odstavek
27. člena Pravilnika pa so prihranki denarna sredstva upravičena v tuji ali domači valuti, s katerimi upravičenec razpolaga na dan vložitve vloge, zlasti pa: - denarna sredstva na tekočem, žiro ali drugem računu, - hranilne vloge, - druga denarna sredstva po izjavi stranke. Glede na prvo alinejo
28. člena Pravilnika pa se prihranki in njihova vrednost ugotavljajo med drugim tudi iz obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem, žiro ali drugem računu.V skladu z napisanim Informacijski pooblaščenec meni, da lahko CSD, izhajajoč iz
29. odstavka
30. člena ZSV-UPB1 ter na podlagi
31. člena in prve alineje
32. člena Pravilnika za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči (tudi med njenim prejemanjem) oziroma zaradi ugotavljanja prihrankov v ta namen, od upravičenca zahteva obvestila banke ali hranilnice o stanju na tekočem ali drugem računu. Upoštevajoč načelo sorazmernosti in
33. člena Pravilnika, v skladu s katerim je posameznik dolžan pristojnemu CSD sporočiti vse podatke o obstoju in vrednosti prihrankov in o tem predložiti dokaze, s katerimi razpolaga ali jih lahko pridobi, pa Informacijski pooblaščenec meni, da obdelava osebnih podatkov na bančnem izpisku ni ustrezna in po obsegu primerna glede na namene, za katere se osebni podatki zbirajo in nadalje obdelujejo. Bančni izpisek namreč poleg stanja prihrankov razkriva tudi druge osebne podatke, med katerimi sta npr. tudi čas in kraj nakupa, iz katerih se da sklepati na posameznikov način življenja, kraje, kjer se je gibal, itd. Ker lahko upravičenec v skladu z
34. členom Pravilnika o vrednosti prihrankov predloži dokaze, ki jih pridobi sam, Informacijski pooblaščenec zaključuje, da za namene ugotavljanja upravičenosti in določanja višine denarne socialne pomoči zadošča obvestilo oziroma potrdilo banke, ki ga upravičenec predloži sam in iz katerega so razvidni le zahtevani finančni podatki (o prihrankih).Nenazadnje pa Informacijski pooblaščenec pripominja, da je možna tudi situacija, ko CSD prav zaradi prejema bančnega potrdila (in ne bančnega izpiska) ne bo dobil popolnega vpogleda v finančno stanje posameznika. Posameznik namreč lahko prejeti denar iz svojega bančnega računa kadarkoli dvigne in po opravljenem dvigu naroči izdelavo potrdila, ki bo seveda izkazovalo bistveno manjše stanje prihrankov na računu (lahko seveda tudi stanje v dovoljeni limit, ki ga banka omogoča svojemu komitentu). Glede na vse navedeno, Informacijski pooblaščenec v izogib situacijam, opisanim v obeh prejšnjih dveh odstavkih, predlaga, da posameznik ob obveščanju CSD obenem poskrbi za to, da se po eni strani ne razkriva njegovih osebnih podatkov prekomerno, po drugi strani pa pristojnemu organu vseeno omogoči seznanitev z obstojem in vrednostjo njegovih prihrankov in premoženja. Slednje se lahko doseže npr. na način, da se na bančnem izpisku prečrta ime trgovine, kjer je nekdo kupoval ipd. Na opisani način bo namreč zadoščeno tudi načelu sorazmernosti. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026