Centralna evidenca glede osebne asistence + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 04.03.2022 Številka: 07121-1/2022/263 Kategorije: --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Pravne podlage, Zbirke osebnih podatkov Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste izvajalec osebne asistence po Zakonu o osebni asistenci. Po navodilih Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (v nadaljevanju ministrstvo) morate kot izvajalec osebne asistence v informacijski sistem vpisati določene osebne podatke zaposlenih osebnih asistentov in uporabnikov. Zanima vas, ali obstaja pravna podlaga za posredovanje teh podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba),
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Obdelava osebnih podatkov je na podlagi člena 6
(1)Splošne uredbe zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje nalog v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok Za javni sektor v skladu z 9. členom ZVOP-1, ki se v tem delu še uporablja, velja, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Področni zakon v smislu člena 6
(1)(
- c)Splošne uredbe je v konkretnem primeru Zakon o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 10/17, 31/18 in 172/21; v nadaljevanju ZOA), ki ga podrobneje opredeljuje Pravilnik o osebni asistenci (Uradni list RS, št. 26/2022; v nadaljevanju Pravilnik). IP iz previdnosti opozarja, da se je s 1. 3. 2022 pričel uporabljati (nov) Pravilnik. Hkrati pa je zakonodajalec sprejel novelo ZOA, ki se je pričela uporabljati 4. 11. 2021, ki med drugim spreminja 29. člen ZOA. Centralna zbira podatkov je podrobneje urejena v 29. členu ZOA, ki v prvem odstavku določa, da se za potrebe odločanja o pravici do osebne asistence, načrtovanje politike, spremljanja stanja ter za znanstvenoraziskovalne in statistične namene vodi informatizirana zbirka podatkov o uporabnikih osebne asistence in njihovih zakonitih zastopnikih, osebnih asistentih, strokovnih vodjih, usklajevalcih osebne asistence in odločbah o pravici do osebne asistence (v nadaljnjem besedilu: centralna zbirka podatkov). Pri čemer centralna zbirka podatkov med drugim vsebuje naslednje podatke: - osebne podatke uporabnika osebne asistence in njegovega zakonitega zastopnika (osebno ime, EMŠO, naslov stalnega oziroma začasnega prebivališča, rojstni podatki, naslov nudenja osebne asistence, osebno ime zakonitega zastopnika, če ga uporabnik ima); ter - osebne podatke osebnih asistentov (osebno ime, EMŠO, strokovna izobrazba, usposobljenost iz 18. člena tega zakona, pravna podlaga, na podlagi katere izvaja delo osebnega asistenta, sorodstveno razmerje do uporabnika). Drugi odstavek 29. člena ZOA pa določa, da centralno zbirko podatkov obdeluje ministrstvo kot upravljavec centralne zbirke podatkov. ZOA v 30. členu podrobneje določa, na kakšen način ministrstvo pridobiva podatke: »Podatki iz 29. člena, ki so po tem zakonu potrebni za uveljavljanje pravice do osebne asistence, se zbirajo neposredno od uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov iz tretjega odstavka tega člena. Uporabnik oziroma njegov zakoniti zastopnik centru za socialno delo da vse podatke, o katerih pooblaščeni organi in organizacije ne vodijo zbirk podatkov.« V skladu s 30. členom naj bi se osebni podatki, potrebni za uveljavljanje pravice do osebne asistence, zbirali neposredno od uporabnika oziroma njegovega zakonitega zastopnika oziroma iz evidenc, ki jih navaja člen v tretjem odstavku. IP, zato ne razume, čemu upravljavec v danem primeru podatke zahteva od izvajalca osebne asistence. Eventualno bi lahko šlo za preverjanje izpolnjevanja pogojev iz člena 12 ZOA. Namreč skladno z drugim odstavkom 30. člena ZOA se podatki iz 12. člena tega zakona, ki so po tem zakonu potrebni zaradi preverjanja pogojev za izvajalca osebne asistence, zbirajo neposredno od izvajalca osebne asistence ter po uradni dolžnosti iz zbirk podatkov iz tretjega odstavka tega člena. V vsakem primeru pa IP ne vidi pravne podlage v določbah ZOA za obdelavo davčne številke in kontaktnih podatkov uporabnika. ZOA pa v 30. členu ne ureja, na kakšen način ministrstvo pridobiva podatke o osebnih asistentih. Glede na to, da imajo osebni asistenti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z izvajalcem osebne asistence, bi bilo smiselno, da ministrstvo te podatke pridobi neposredno od njihovega delodajalca, torej izvajalca osebne asistence. IP pa opozarja, da 29. člen ZOA taksativno našteva, kateri podatki naj bodo vsebovani v centralni evidenci, pri čemer podatka o davčni številki in kontaktnih podatkov asistenta zakon ne določa, IP tako ni znano na kateri pravni podlagi naj bi upravljavec obdeloval navedene podatke. Kot upravljavec osebnih podatkov morate zagotoviti, da se osebni podatki obdelujejo zakonito. Svetujemo vam, da pred morebitnim posredovanjem podatkov pri ministrstvu preverite, ali za takšno obdelavo podatkov obstaja ustrezna pravna podlaga oziroma ali je resnično obvezno posredovati vse zahtevane podatke. V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka Pripravila: Neja Domnik, mag. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026