← Slovenija

Davčna številka zatrjevano dodeljena dvema različnima posameznikoma - IPRS

Davčna številka zatrjevano dodeljena dvema različnima posameznikoma + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.03.2022 Številka: 07121-1/2022/311 Kategorije: --> Kategorije: EMŠO in davčna, Pravica do pozabe, Pravica do popravka Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, primarno naslovljen na FURS. V dopisu navajate, da vam je bila dodeljena davčna številka, ki hkrati pripada še neki drugi osebi. Ob novi zaposlitvi vam, kot navajate, želi FURS naprtiti plačilo davkov, ki se vas ne zadevajo. Prosite, da se zadeva razišče in se vam dodeli nova davčna številka. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  2. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  3. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  4. točke prvega odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. * * * Iz vašega dopisa ne izhaja neposredni sum kršitve varstva osebnih podatkov, vas pa v nadaljevanju seznanjamo s pravicami, ki jih posameznikom zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov, na podlagi katerih boste morda lažje razjasnili in uredili opisani problem. Splošna uredba o varstvu podatkov posamezniku, na katerega se nanašajo osebni podatki, v členu 15 zagotavlja možnost pridobitve podatkov, ki jih o njem obdeluje določen upravljavec. Skladno s tem členom lahko posameznik od upravljavca pridobi potrditev, da ta obdeluje njegove osebne podatke, in v teh primerih tudi dostop do vsebine teh osebnih podatkov (vpogled in po želji vlagatelja tudi kopijo) ter naslednje informacije: · namene obdelave; · vrste zadevnih osebnih podatkov; · uporabnike ali kategorije uporabnika, ki so jim bili ali jim bodo razkriti osebni podatki, zlasti uporabnike v tretjih državah ali mednarodnih organizacijah; · kadar je mogoče, predvideno obdobje hrambe osebnih podatkov ali, če to ni mogoče, merila, ki se uporabijo za določitev tega obdobja; · obstoj pravice, da se od upravljavca zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov ali omejitev obdelave osebnih podatkov v zvezi s posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali obstoj pravice do ugovora taki obdelavi; · pravico do vložitve pritožbe pri nadzornem organu; · kadar osebni podatki niso zbrani pri posamezniku, na katerega se ti nanašajo, vse razpoložljive informacije v zvezi z njihovim virom; · obstoj avtomatiziranega sprejemanja odločitev, vključno z oblikovanjem profilov iz člena 22

(1)in
(4), ter vsaj v takih primerih smiselne informacije o razlogih zanj, kot tudi pomen in predvidene posledice take obdelave za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Na podlagi določbe člena 16 Splošne uredbe o varstvu podatkov lahko posameznik pri upravljavcu doseže, da ta popravi netočne ali neažurne podatke v zvezi z njim oz. dopolni nepopolne osebne podatke, vključno s predložitvijo dopolnilne izjave. Prav tako je upravljavec dolžan netočne ali nepopolne podatke izbrisati. Ta pravica se najpogosteje nanaša na pravilnost podatkov glede na objektivna merila (npr. pravilen izpis osebnih podatkov v evidencah pri upravljavcih) in ne na vsebinsko interpretacijo. Člen 17 pa daje posamezniku pravico, da od upravljavca zahteva izbris svojih osebnih podatkov, in sicer, kadar velja eden od naslednjih razlogov: a) osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani; b) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava v skladu s točko (a) člena 6
(1)ali točko (a) člena 9
(2), in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga; c) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(1), za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21
(2);
  1. d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;
  2. e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;
  3. f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8
(1). Pravica do izbrisa pa ni absolutna. Splošna uredba o varstvu podatkov namreč v členu 17
(3)določa, da posameznik svoje pravice do izbrisa ne more uveljaviti, če je obdelava podatkov potrebna:
  1. a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;
  2. b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;
  3. c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (
  4. h)in (
  5. i)člena 9
(2)ter členom 9
(3); d) za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali
  1. e)za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov. Če želi posameznik uveljavljati katero od svojih pravic po členih 15, 16 oz. 17 Splošne uredbe o varstvu podatkov, mora zahtevo vložiti pri upravljavcu njegovih podatkov (npr. FURS). Priporočamo, da je zahteva vložena v pisni obliki, pri čemer se lahko uporabijo obrazci, ki so objavljeni na spletni strani IP: https://www.ip-rs.si/obrazci/varstvo-osebnih-podatkov/. Pravice iz omenjenega poglavja III Splošne uredbe o varstvu podatkov so namreč pravice posameznika, ki jih pri upravljavcu lahko uveljavlja zgolj on sam, medtem ko je IP nadzorni organ, ki v primeru kršitve deluje kot pritožbeni organ. Upravljavec je dolžan na tako zahtevo posamezniku odgovoriti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v roku enega meseca. Če upravljavec v tem roku na zahtevo ne odgovori, lahko posameznik pri IP vloži pritožbo zaradi molka. Pritožba pri IP je mogoča tudi zoper zavrnilni odgovor upravljavca, vložiti pa jo je treba v roku 15 dneh od prejema zavrnilnega odgovora upravljavca. Pritožba kot vloga posebne vrste mora poleg sestavin, ki jih za pritožbo določa Zakon o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 in naslednji; v nadaljevanju ZUP), vsebovati tudi sestavine, katere mora skladno z določbami ZUP vsebovati vsaka vloga; predvsem izpostavljamo, da mora biti taka vloga lastnoročno podpisana in mora vsebovati osebno ime vlagatelja ter naslov njegovega prebivališča. Več informacij v zvezi z uveljavljanjem pravic, ki jih ima posameznik na podlagi Splošne uredbe o varstvu podatkov, je dostopnih na spletni strani https://tiodlocas.si/kako-uveljavim-svoje-pravice/. * * * V zaključek še dodajamo, da lahko zoper napačno oz. nezakonito odločitev javnega organa vložite pravno sredstvo skladno s poukom o pravnem sredstvu. V kolikor pa menite, da je upravljavec s svojim delovanjem posegel v vaše osebnostne pravice, pa lahko skladno s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07-UPB s sprem. in dopol.; v nadaljevanju: OZ) s tožbo od sodišča zahtevate, da odredi prenehanje takšnega poseganja v vaše osebnostne pravice, prav tako pa lahko na podlagi 179. člena OZ zahtevate tudi odškodnino, če vam je zaradi tega nastala škoda. S spoštovanjem. Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  2. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.