← Slovenija

Delodajalčev nadzor klicev - IPRS

Delodajalčev nadzor klicev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.03.2015 Številka: 0712-1/2015/889 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je po elektronski pošti prejel vaš dopis, v katerem postavljate več vprašanj v zvezi s pravicami delavca iz delovnega razmerja. Najprej sprašujete, ali se lahko oseba stara 64 let, katera že ima vse pogoje za upokojitev, prijavi na razpis direktorja za dobo 5 let. Šlo naj bi za zasebni dom za starejše občane. Dalje sprašujete, ali lahko vaš delodajalec zahteva od vas, da podpišete soglasje, da si pridobi razčlenjen račun za dohodne in odhodne klice za vaš službeni telefon, za obdobje enega leta za nazaj. Glede tega navajate, da ob prejemu telefona niste bili seznanjeni, kakšen je limit za klicanje, niti ne veste, da bi v zvezi s tem obstajal kakšen pravilnik. Končno sprašujete še glede tega, da naj bi vaš delodajalec pred par dnevi v vaše službeno vozilo dal namestiti sledilno napravo. O tem naj uradno ne bi bili nič obveščeni, zato vas zanima, kakšne so njegove pravice glede sledenja vašemu službenemu vozilu.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  3. točke
  4. odstavka
  5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Delodajalec lahko po mnenju IP za namene kontrole porabe na službenem telefonu pridobi višjo stopnjo razčlenjenega računa, vendar le v primeru, ko so bili uporabniki službenih telefonov predhodno seznanjeni s pravili uporabe službenega telefona in so se po prekoračitvi limita, ko so bili na to opozorjeni, odločili, da presežka ne bodo plačali sami, ampak da bodo dokazovali, da so bili klici v povečanem obsegu potrebni za opravljanje delovnih nalog – torej v korist delodajalcu. V tem primeru lahko delodajalec zavoljo varovanja zasebnosti tretjih oseb od operaterja zahteva takšno različico razčlenjenega računa, na kateri so prikrite zadnje tri števke klicanih ali kličočih številk (razen če pripadajo drugim zaposlenim pri delodajalcu). Različico z nezakritimi klicanimi (ne pa tudi kličočimi) številkami pa lahko zahteva le, če da k temu soglasje uporabnik telefona (delavec), kot zgoraj, pri čemer se račun najprej posreduje delavcu, da lahko na njem prekrije klice, opravljene v zasebne namene. Na podlagi prejetih podatkov potem delodajalec sprejme odločitev glede presežne porabe službenega telefona.Delodajalec sme sledenje službenih vozil uvesti le v posebej utemeljenih primerih (npr. večja vrednost tovora, posebej tveganje vožnje), pri čemer mora to možnost vnaprej ustrezno določiti v internem aktu in o sledenju tudi ustrezno seznaniti zaposlene. Tajnanamestitev sledilne naprave bo, razen v izjemnih okoliščinah, predstavljala neupravičen poseg v delavčevo pravico do varstva osebnih podatkov.Vprašanje pogojev za imenovanje na določeno delovno mesto ne spada med pristojnosti IP.Obrazložitev:Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) se opredeli do vsakega vprašanja posebej.Pri tem glede prvega vprašanja pojasnjujemo, da je v celoti delovnopravne narave in da torej ni v pristojnosti IP (kot to določa
  7. člen ZInfP). Iz tega razloga IP na navedeno vprašanje ne more podati odgovora, in vam predlaga, da se obrnete na Direktorat za delovna razmerja in pravice iz dela pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (http://www.mddsz.gov.si/si/delovna_podrocja/delovna_razmerja_in_pravice_iz_dela/).Glede pravic delodajalca do nadzora službenih telefonov pojasnjujemo, da se je IP o tem že obsežneje opredelil v svojem mnenju št. 0712-1/2011/2798 z dne 26.10.2012, glej http://bit.ly/Y5nguz. Kot tam pojasnjujemo, lahko delodajalec t.i. višjo stopnjo razčlenjenega računa, torej računa, na katerem so razvidni posamezni klici, zahteva le za namene kontrole presežne porabe, in še to le v primeru, ko so bili uporabniki službenih telefonov predhodno seznanjeni s pravili uporabe službenega telefona in so se po prekoračitvi limita do katerega stroške telefonskih klicev krije delodajalec, odločili, da nastalega presežka ne bodo plačali sami, ampak bodo dokazovali, da so bili klici v povečanem obsegu potrebni za opravljanje delovnih nalog – torej v korist delodajalcu.Če torej delodajalec ugovarja višino računa, imate vedno možnost, da razliko nad dogovorjeno mesečno porabo pokrijete sami. V kolikor tega ne boste pripravljeni storiti, bo delodajalec lahko v skladu z
  8. odstavkom
  9. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 109/12, 110/13, 40/14 – ZIN-B in 54/14 – odl. US, glej http://bit.ly/1yb2bSD, v nadaljevanju ZEKom-1) zahteval razčlenjeni račun za vašo številko. Ta račun bo lahko dobil za obdobje zadnjih treh mesecev (za dlje nazaj operaterji potrebnih podatkov ne hranijo več), oz. se bo na njega lahko naročil za vnaprej. Na takšnem računu bodo zavoljo varovanja zasebnosti tretjih oseb zakrite zadnje tri števke vseh klicanih in kličočih številk (
  10. odstavek
  11. člena ZEKom-1), razen seveda za klice z drugimi zaposlenimi v tem podjetju. Delodajalec se potem lahko že na podlagi takšnega računa odloči glede upravičenosti pretirane porabe. Če pa presodi, da za dokončno odločitev rabi nezakrite številke, na katere ste klicali, pa je s
  12. točko tega odstavka predviden nekoliko prilagojen postopek. Od operaterja mora zahtevati t.i. »nezakriti razčlenjeni račun«, zahtevku pa mora priložiti tudi dokazilo, da je bila številka dodeljena v uporabo vam, ter soglasje vas kot uporabnika številke, da se strinjate z izdajo takšnega, torej »nezakritega« razčlenjenega računa. Operater bo potem takšen račun vročil vam, nato boste imeli pravico, da na njem ročno prekrijete določene zasebne klice, za katere ne boste želeli, da je delodajalec seznanjen z njimi (klice z družino, idr.). Šele potem račun račun izročite delodajalcu, da opravi že omenjeno presojo upravičenosti presežne porabe.Takšno soglasje lahko podate ali tudi ne; v kolikor ga ne boste želeli podati, delodajalec nezakritega razčlenjenega računa sicer ne bo mogel pridobiti, seveda pa bo lahko štel, da pretirane mesečne porabe ne želite pojasniti, ter vam jo bo potem lahko zaračunal v skladu z delovnopravnimi predpisi.Skratka, ZEKom-1 daje delodajalcu – kot plačniku računa – določena, vendar omejena sredstva za dostop do izpiska klicev od zaposlenega. Pri tem izhaja iz namena takšnega računa, ki je lahko le preverjanje višine porabe, ne drugačen nadzor nad delom zaposlenega.Delodajalec zatorej vsak mesec vedno prejme vsaj nerazčlenjeni račun, na katerem so vidne skupaj porabljene količine in zneski posamezne storitve (klici, klici iz tujine, podatki, idr.). V kolikor mu to ne zadostuje, lahko naroči oz. za nazaj zahteva ti. zakriti razčlenjen račun, na katerem so prikazani tudi posamezni klici idr., vendar so telefonske številke tretjih oseb delno zakrite. Za pridobitev nezakritega razčlenjenega računa, na katerem so klicane številke (ki so primarni vir stroškov) v celoti razkrite, pa rabi vaše soglasje, ker gre pri tem zahtevku v bistvu za pravico vas kot uporabnika telefona, da dokažete upravičenost stroškov, in ne toliko pravico delodajalca do nadzora stroškov. Te pravice vi kot delavec seveda niste dolžni izkoristiti, seveda pa morate računati, da bo potem delodajalec lahko ravnal kot zgoraj, se pravi, bo lahko štel, da neupravičenosti presežne porabe ne oporekate.Seveda, v kolikor dovoljena uporaba ni bila opredeljena (npr. v internem aktu delodajalca) oz. delavec z njo ni bil seznanjen, se pravi, pravila uporabe službenega telefona predhodno niso bila jasno določena, delodajalec po mnenju IP sploh ne sme zahtevati višje stopnje razčlenjenega računa (zakritega ali ne, glej zgoraj navedeno mnenje). V tem primeru naj seveda takšno porabo čim prej opredeli, za nazaj pa bi presežno porabo lahko zaračunal zgolj, če resnično presega, kar je glede na naravo delovnega mesta običajno in še primerno. Presojo običajne in s tem presežne porabe je seveda potrebno opraviti na podlagi delovnopravnih predpisov, zato se IP do nje ne more opredeljevati (kot že pri prvem vprašanju).Glede pravice delodajalca do sledenja gibanja službenih vozil, vas napotujemo na več preteklih mnenj IP, še zlasti mnenje IP št. 0712-2/2010/462 z dne 23.3.2010, glej http://bit.ly/IcKc1B, ter na Smernice IP o vidikih varstva osebnih podatkov pri uporabi GPS sledilnih naprav, glej https://www.ip-rs.si/fileadmin/user_upload/Pdf/smernice/GPS_smernice_net.pdf. Kot tam pojasnjujemo, lahko delodajalec v posebej utemeljenih primerih (zlasti večja vrednost tovora, posebej tveganje vožnje), z internim aktom odredi takšno sledenje službenih vozil, vendar pa mora zaposlene s tem slednjem vsekakor vnaprej ustrezno seznaniti.V kolikor navedeni pogoji ne bi bili izpolnjeni, in še zlasti, če vas delodajalec o namestitvi takšne sledilne naprave ne bi vnaprej seznanil, bi to lahko predstavljalo kršitev pravil o varstvu vaših osebnih podatkov, kot izhajajo iz ZVOP-1 oz. tudi iz ZDR-
  13. V tem primeru predlagamo, da na IP naslovite prijavo zaradi suma takšne kršitve, kateri tudi priložite vsa ustrezna dokazila. Postopek prijave je pojasnjen na naših spletnih straneh, glej https://www.ip-rs.si/varstvo-osebnih-podatkov/pravice-posameznika/kako-vlozim-prijavo/.S pozdravi,Informacijski pooblaščenec:Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.