← Slovenija

Delodajalčev vpogled v podatke o zdravstvenem stanju zaposlenega - IPRS

Delodajalčev vpogled v podatke o zdravstvenem stanju zaposlenega + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 17.08.2006 Številka: 0712-108/2006/2 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki, Delovna razmerja Spoštovani,dne 17.8.2006 smo po elektronski pošti prejeli vaš dopis, v katerem nas sprašujete, cit.: ''
  3. Kaj ima delodajalec pravico vedeti o svojih zaposlenih glede zdravja in zdravstvenih postopkov?
  4. O katerih boleznih lahko delodajalec pozna oz. mora poznati več podatkov?
  5. Kaj je zaposleni o bolezni dolžan povedati delodajalcu?
  6. Kaj mora pisati v zdravstvenem poročilu, ki ga pošlje delodajalcu bodisi zdravnik, bodisi zavarovalnica?
  7. Zdravstveno stanje je osebna stvar, kako jo obvarovati?'' Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor Republike Slovenije, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  8. točke prvega odstavka
  9. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  10. in
  11. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.V skladu s
  12. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Iz vsebine citirane ustavne določbe izhaja, da je že sam zakonodajalec dal poudarek pomembnosti varstva osebnih podatkov s tem, ko je varstvo osebnih podatkov opredelil kot ustavno pravno kategorijo oziroma ustavno varovano človekovo pravico ter prepovedal uporabo osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Kot dopustno zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa je opredelil tisto, ki jo določa zakon. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
  13. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon in je namen obdelave osebnih podatkov določen z zakonom ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Z vidika varstva osebnih podatkov pa je potrebno upoštevati tudi ustavno načelo varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, opredeljeno v
  14. členu Ustave RS, ki določa, da je zagotovljena nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic.Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) tako določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov (
  15. člen ZVOP-1). ZVOP-1 v
  16. točki
  17. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
  18. točki
  19. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. To pomeni, da je praktično kakršnokoli ''rokovanje'' z osebnimi podatki (torej tudi zbiranje, uporaba in vpogled, ki bi v obravnavanih situacijah najverjetneje prišla v poštev) pomeni njihovo obdelavo. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.ZVOP-1 je torej tisti sistemski zakon, ki določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov, ki so namenjeni vključitvi v dopustno zbirko osebnih podatkov.
  20. člen ZVOP-1 določa pravne podlage, na podlagi katerih sme zasebni sektor obdelovati osebne podatke. Navedeni člen med drugim tako določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika (
  21. odstavek
  22. člena ZVOP-1). Podatek o zdravstvenem stanju posameznika sodi med tako imenovane občutljive osebne podatke v skladu s
  23. točko
  24. člena ZVOP-1, za obdelavo katerega je zakon v
  25. členu navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjene, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna in sicer se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
  26. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
  27. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
  28. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
  29. točke tega člena;
  30. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
  31. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
  32. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
  33. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
  34. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. ZVOP-1 sicer kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Po določbi
  35. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02, v nadaljevanju: ZDR) se tako osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem (
  36. odstavek
  37. člena ZDR). Drugi odstavek istega člena nadalje določa, da osebne podatke delavcev lahko zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Iz navedene določbe ZDR tako izhaja, da delodajalec lahko zbira le tiste podatke zaposlenih in kandidatov za zaposlitev, če so določeni s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. ZDR na ta način tudi konkretizira načelo sorazmernosti iz
  38. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006, v nadaljevanju ZEPDSV) v
  39. členu opredeljuje namen zakona in določa, da ta zakon določa vrste in vsebino evidenc na področju dela in socialne varnosti (v nadaljnjem besedilu: evidenca), način zbiranja podatkov, način vodenja in povezovanja evidenc, način posredovanja podatkov za potrebe državnih organov, lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil ter ostalih uporabnikov (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), ki te podatke potrebujejo za opravljanje zakonsko določenih nalog oziroma za vodenje zbirk podatkov o posameznikih ali posameznicah (v nadaljnjem besedilu: posamezniki) ter za namene izvajanja statističnih, socialno ekonomskih in drugih raziskovanj, ki imajo zakonsko podlago.Navedeni zakon v
  40. odstavku
  41. člena nadalje določa, katere konkretne evidence vodijo delodajalci za namene uveljavljanja pravic iz sistema socialnega zavarovanja in socialnega varstva, za namen zagotavljanja statističnega spremljanja ter za potrebe inšpekcijskega nadzora. Po določbi
  42. člena ZEPDSV vodijo delodajalci naslednje evidence v skladu s tem zakonom: evidenco o zaposlenih delavcih, evidenco o stroških dela, evidenco o izrabi delovnega časa, evidenco o oblikah reševanja kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu.
  43. člen istega zakona nadalje določa, kateri konkretni podatki se vpisujejo v evidenco o zaposlenih delavcih za vsakega delavca, ki je v delovnem razmerju. Glede podatkov o delavcu pripominjamo, da se od podatkov, ki nakazujejo na njegovo zdravstveno stanje, lahko vodi le podatek o tem, ali je delavec invalid in kategorija invalidnosti.Glede na navedeno je potrebno ugotoviti, da ZEPDSV delodajalcu ne daje pravne oziroma dopustne podlage za zbiranje podatkov o zdravstvenem stanju svojih zaposlenih temveč mu omogoča le zbiranje podatkov o tem, ali je delavec invalid ter podatkov o kategoriji invalidnosti. Za obdelavo zdravstvenih podatkov zaposlenega posameznika v zasebnem sektorju tako ni zakonske podlage. Enako pa izhaja tudi iz določbe Zakona o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 9/92, 37/1995, 8/1996, 90/1999, 31/2000, 45/2001, 2/2004, 80/2004, v nadaljevanju ZZDej), ki v
  44. členu zavezuje zdravstvene delavce in zdravstvene sodelavce ter druge osebe, ki so jim podatki o zdravstvenem stanju posameznika in o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja dosegljivi zaradi narave njihovega dela, varovati te podatke kot poklicno skrivnost. Isti člen tudi določa, da se ti podatki ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Navedeni določba
  45. člena ZZDej tako kot nedopustno opredeljuje kakršnokoli posredovanje zdravstvenih podatkov posameznika ter podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Kolikor bi torej delodajalec ta podatek pridobil od zdravstvenega delavca oziroma sodelavca ali druge osebe, ki so ji ti podatki dosegljivi zaradi narave njenega dela, bi navedene osebe s posredovanjem podatka o zdravstvenem stanju »tretjemu« kršila poklicno skrivnost, s čimer bi storila prekršek po določbi
  46. točke
  47. odstavka
  48. člena ZZDej. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravstvenega delavca ali zdravstvenega sodelavca razreši le prizadeta oseba sama ali sodišče, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Navedena določba
  49. člena ZZDej tako načeloma kot nedopustno opredeljuje kakršnokoli posredovanje zdravstvenih podatkov posameznika ter podatkov o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja »tretjim«, saj bi zdravstveni delavec oziroma sodelavec s tem kršil poklicno skrivnost, s čimer bi storil prekršek po določbi
  50. točke
  51. odstavka
  52. člena ZZDej. Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZZdrS-UPB3) v
  53. členu določa, da mora zdravnik voditi dokumentacijo o zdravstvenem stanju in zdravljenju bolnika in druge evidence v skladu s posebnim zakonom.
  54. člen istega zakona nadalje določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Podatki iz prejšnjega člena pa se v skladu z
  55. členom ZZdrS-UPB ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Isti člen v
  56. odstavku nadalje določa, da lahko dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha.
  57. člen ZZdrS-UPB3 pa še določa, da brez predhodnega soglasja bolnika lahko podatke iz prejšnjega člena daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju le zdravnik, ki bolnika zdravi, če oceni, da je to v bolnikovo korist.Sklepno: Delodajalcu veljavna zakonodaja ne daje zakonske podlage za obdelavo podatkov zaposlenega, ki se nanašajo na njegovo zdravstveno stanje, temveč lahko obdeluje (pridobiva) le podatke o invalidnosti in kategoriji invalidnosti. Delodajalec bi občutljiv osebni podatek, ki se nanaša na zdravstveno stanje posameznika lahko obdeloval le ob izpolnjevanju vsaj enega od pogojev iz zgoraj omenjenega
  58. člena ZVOP-
  59. Če bi torej delodajalec pridobival (zbiral) kakršnekoli podatke o zdravstvenem stanju zaposlenega razen stopnje invalidnosti, bi to pomenilo nedopustno obdelavo občutljivih osebnih podatkov. Pooblaščenec dodaja še to, da na potrdilu o upravičeni zadržanosti od dela, ki je standardizirani obrazec, zdravnik delodajalcu zgolj odkljuka eno od kategorij (bolezen, poškodba pri delu, poklicna bolezen, poškodba izven dela, nega…), ki pa ne razkriva dejanskega stanja, temveč je to le napotek delodajalcu za izračun višine nadomestila. Lep pozdrav,Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.Namestnica informacijske pooblaščenke O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.