Delovni prostori, videonadzor hodnikov + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.03.2015 Številka: 0712-1/2015/617 Kategorije:Video in avdio nadzor --> Kategorije: Video in avdio nadzor Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem pojasnjujete, da ste zaposleni na ministrstvu, kjer imate nameščeno videonadzorno kamero le na vhodu v stavbo, nimate pa videonadzora na hodniku, s katerega se vstopa v posamezne pisarne. Zaradi narave svojega dela se počutite ogroženi (saj vam nekatere stranke grozijo in so agresivne). S sodelavci se zaradi takih neosamljenih primerov bojite za varnost, saj ste v svojih pisarnah in ne gledate, kaj se dogaja po hodnikih. Zanima vas, ali so kakšne ovire, da ne bi uvedli videonadzora na hodnikih.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.IP opozarja, da se mora videonadzor izvajati v skladu z določbami ZVOP-1-UPB
- Zakonodajalec je uporabo videonadzora, kot oblike obdelave osebnih podatkov, z ZVOP-1-UBP1 omejil, na način, da je določil zaprt krog dopustnih namenov za njegovo izvajanje. Za uvedbo videonadzora v delovnih prostorih, pri čemer je treba za delovne prostore šteti vse prostore in površine, na katerih zaposleni opravljajo svoje delovne naloge, veljajo še posebej strogi pogoji. Videonadzor znotraj delovnih prostorov je dopusten le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Tudi kadar so pogoji za njegovo uvedbo izpolnjeni, mora biti videonadzor usmerjen na izvor nevarnosti – nikoli na zaposlene. Videonadzora pa nikakor ni dopustno izvajati v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih prostorov vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, poleg tega pa se mora delodajalec pred uvedbo videonadzora znotraj delovnih prostorov posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Ob dopustnem izvajanju videonadzora je treba paziti tudi na roke hrambe videoposnetkov. Ti morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, torej, čim krajši. Upoštevaje navedeno, vam IP svetuje, da presodite, ali ni mogoče varovati zaposlenih na milejši način (npr. popis obiskovalcev pri vratarju in sprejem obiskovalca na način, da ga pride iskat zaposleni in ga ob odhodu tudi pospremi iz stavbe). O b r a z l o ž i t e v:Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) uvodoma poudarja, da gre za videonadzor v smislu ZVOP-1-UPB1 le takrat, kadar pri izvajanju videonadzora nastane zbirka osebnih podatkov, ki je v takem primeru zbirka videoposnetkov. Pristojnost Pooblaščenca v zvezi z osebnimi podatki je torej podana le takrat, kadar se osebni podatek nahaja v zbirki osebnih podatkov in gre za obdelavo osebnih podatkov iz zbirke. Ključno za obstoj osebnega podatka je, da je možna identifikacija posameznika. Osebni podatek je namreč po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1-UPB1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, posameznik pa je po določbi
- točke istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se osebni podatek nanaša, pri čemer je fizična oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira. Splošne določbe o izvajanju videonadzora so predstavljene v
- členu ZVOP-1-UPB
- Drugi odstavek tega člena določa, da mora oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki izvaja videonadzor, o tem objaviti obvestilo. Obvestilo mora biti vidno in razločno objavljeno na način, ki omogoča posamezniku, da se seznani z njegovim izvajanjem najkasneje, ko se nad njim začne izvajati videonadzor. Tretji odstavek
- člena določa, da mora obvestilo iz prejšnjega odstavka vsebovati točno določene informacije (da se izvaja videonadzor, kdo ga izvaja ter telefonsko številko za pridobitev informacije, kje in koliko časa se shranjujejo posnetki).Pri uvedbi videonadzora so posebno strogi ravno pogoji za uvedbo videonadzora v delovnih prostorih (
- člen ZVOP-1-UPB1), pri čemer je treba za delovne prostore šteti vse prostore in površine, na katerih zaposleni opravljajo svoje delovne naloge. Videonadzor znotraj delovnih prostorov je dopusten le, kadar je to nujno potrebno za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti, tega namena pa ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi. Tudi kadar so pogoji za njegovo uvedbo izpolnjeni, mora biti videonadzor usmerjen na izvor nevarnosti – nikoli na zaposlene. Videonadzora pa nikakor ni dopustno izvajati v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih. Posnetki, pridobljeni z videonadzorom se lahko shranjujejo običajno le toliko časa, dokler je to potrebno za dosego namena, zaradi katerega so se zbirali ali nadalje obdelovali. Zaposleni morajo biti pred začetkom izvajanja videonadzora, vnaprej pisno obveščeni o njegovem izvajanju, delodajalec pa se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu. Video-nadzorni sistem mora biti zavarovan pred dostopom nepooblaščenih oseb, kar pomeni, da do njega dostopajo le pooblaščene osebe. Pri tem je pomembno tudi načelo sorazmernosti (
- člen ZVOP-1-UPB1), kot eno temeljnih načel ZVOP-1-UPB1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Zaradi tega je ob upoštevanju načela sorazmernosti potrebno v vsakem konkretnem primeru izrecno ugotoviti, ali obstaja milejši ukrep, ki bi omogočal, da zaposlenih v navedenih prostorih kamere video-nadzornega sistema ne bi snemale.Pooblaščenec pri tem znova opozarja, da se v skladu z navedenimi zakonskimi določili lahko videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja le v izjemnih primerih, če so izpolnjeni naslednji pogoji: - videonadzor mora biti nujen za varnost ljudi ali premoženja ali za varovanje tajnih podatkov ter poslovne skrivnosti;- tega namena ni mogoče doseči z milejšimi sredstvi;- videonadzor se lahko izvaja le glede tistih delov prostorov, kjer je potrebno varovati interese iz prvega odstavka
- člena ZVOP-1-UPB1;- zaposleni morajo biti pisno vnaprej obveščeni o izvajanju videonadzora;- delodajalec se mora pred uvedbo videonadzora posvetovati z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu;- videonadzor se ne sme izvajati v delovnih prostorih izven delovnega mesta, zlasti v garderobah, dvigalih in sanitarnih prostorih.Iz navedenega torej izhaja, da je potrebno pri varovanju premoženja delodajalca upoštevati tudi pravico do zasebnosti, zato se varovanja premoženja delodajalca ne more izvajati na način, ki bi posamezniku na delovnem mestu povsem odvzel pravico do zasebnosti. Po drugi strani pa pretirano opravičevanje pravice do zasebnosti ne more privesti do položaja, ko bi se s tem povsem izključila tudi pravica do varovanja premoženja delodajalca. Navsezadnje gre za dve ustavni pravici (
- člen (in dalje) Ustave RS – pravica do zasebnosti;
- člen Ustave RS – lastnina). Odločanje oziroma natančno ocenjevanje nujnosti in potrebnosti uvedbe videonadzora mora torej slediti zgoraj navedenim namenom, upravičenost pa se mora vedno presojati od primera do primera, kar pomeni, da mora biti osnovno vodilo pri uvedbi videonadzora načelo, da se ta uvede, kadar ni na razpolago drugega milejšega ukrepa za zagotovitev teh ciljev (na primer varnosti ljudi in premoženja).Glede na navedeno lahko delodajalec videonadzor znotraj delovnih prostorov izvaja zgolj, kadar so izpolnjeni vsi pogoji iz zgoraj navedenega
- člena ZVOP-1-UPB1 in le takšen videonadzor je tudi zakonit. V podkrepitev tega stališča Pooblaščenec opozarja predvsem na dve zakonski zahtevi, ki jih delodajalci pred začetkom izvajanja videonadzora znotraj delovnih mest pogosto spregledajo. Prva je v »nujnosti« izvajanja takšnega videonadzora. Ni namreč dovolj zgolj površno ugotoviti, da je videonadzor znotraj delovnih prostorov potreben, beseda izjemoma, ki jo uporablja
- člen ZVOP-1-UPB1, kaže na to, da se obravnavana vrsta videonadzora lahko uvede samo takrat, ko se zgoraj navedenih namenov, ne da zagotoviti z drugimi načini varovanja/nadziranja. Le takšna ureditev je namreč v skladu z navedenimi odločbami Evropskega sodišča za človekove pravice, Ustavnega sodišča RS in načelom sorazmernosti, kot ga določa
- člen ZVOP-1-UPB
- Druga zahteva pa je pisna seznanitev zaposlenih o izvajanju videonadzora pred njegovo uvedbo ter posvetovanje z reprezentativnim sindikatom pri delodajalcu.Ob upoštevanju navedenih določb, vam Pooblaščenec svetuje, da ponovno presodite, ali ni v vašem primeru mogoče varovati zaposlenih na milejši način, npr. kontrola oziroma popis obiskovalcev pri vratarju in sprejem obiskovalca na način, da ga pride iskat zaposleni in ga ob odhodu tudi pospremi iz stavbe. S spoštovanjem,Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav. O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026