Detektivski nadzor nepravilnosti pri prikazovanju delovnega časa, obračun delovnega časa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3268 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je
- 2015 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem nas sprašujete, ali je delodajalec oziroma javni zavod dolžan predhodno obvestiti zaposlenega, da bo s pomočjo pooblaščenega detektiva preveril domnevne nepravilnosti v zvezi s prikazovanjem delovnega časa na terenu, obračunavanja potnih stroškov in domnevnih nepravilnosti pri delu študentke. V zvezi s tem sprašujete še ali so tako pridobljena poročila zakonita ali gre za prekomeren poseg v zasebnost, pri čemer naj bi bili vsi podatki zbrani na javnih mestih.Uvodoma želimo pojasniti, da v skladu s
- točko prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; v nadaljevanju: ZInfP) IP daje neobvezna mnenja, pojasnila in stališča o vprašanjih s področja varstva osebnih podatkov. ZVOP-1 v
- členu splošno opredeljuje pravne podlage in namene obdelovanja osebnih podatkov ter določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Glede na besedilo
- in
- člena ZVOP-1 so za posamezna področja, npr. detektivsko dejavnost, z vidika opredeljevanja konkretnih zakonskih podlag za obdelavo osebnih podatkov, pomembni tudi področni zakoni, ki opredeljujejo namene in obseg osebnih podatkov, ki se obdelujejo za posamezne namene. V konkretnem primeru pride v poštev Zakon o detektivski dejavnosti (Uradni list RS, št. 17/2011, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDD-1 ). Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo javni zavodi pa predstavlja
- člen ZVOP-1, ki določa, da je zanjo načeloma potrebna zakonska podlaga (zgolj osebna privolitev ne zadošča). V konkretnem primeru delovna razmerja v javnem zavodu ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/2007, uradno prečiščeno besedilo ZJU-UPB3, v nadaljevanju: ZJU), ki pa v prvem odstavek
- člena napotuje tudi na Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/2013, v nadaljevanju: ZDR-1) in določa, da za delovna razmerja javnih uslužbencev ter za pravice in dolžnosti iz delovnega razmerja veljajo predpisi, ki urejajo delovna razmerja, in kolektivne pogodbe, kolikor ta ali drug poseben zakon ne določa drugače. Skladno z določbami
- a členom ZJU lahko predstojnik za javne uslužbence v konkretnem primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe, ali pravico do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, pooblasti enega ali več javnih uslužbencev oziroma tretjih oseb za ugotovitev dejanskega stanja. ZJU v 33a. členu določa, da lahko ne glede na splošno prepoved opravljanja detektivske dejavnosti za državne organe (drugi odstavek
- člena Zakona o detektivski dejavnosti), predstojnik v primeru, ko razpolaga z informacijo, na podlagi katere so podani razlogi za sum, da javni uslužbenec zlorablja pravico do zadržanosti z dela do 30 delovnih dni zaradi bolezni ali poškodbe ali da gre za morebitno zlorabo uveljavljanja pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela, za izvajanje kontrole nad uveljavljanjem teh pravic sklene pisno pogodbo in pooblasti pravno ali fizično osebo v skladu z zakonom, ki ureja detektivsko dejavnost. V četrtem odstavku 33a. člena ZJU pa je določeno, da mora pred pričetkom izvajanja nadzora predstojnik javnega uslužbenca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni.Dejavnost kontrole nad delavci je torej dopustno zaupati tudi neposredno zasebnemu detektivu ali pogodbeni organizaciji. Da pa je pogodbena obdelava dopustna in zakonita, mora podjetje biti registrirano za dejavnost, ki se s pogodbo prenaša nanj. Ker se mora tako delavec, ki opravlja delo v okviru delovnega razmerja, kot tudi na delo k uporabniku napoten delavec, podvreči pravilom delodajalca, s katerimi, z namenom doseganja kakovostnih in zanesljivih rezultatov, zagotavlja varen in učinkovit delovni proces, IP na podlagi predstavljenih informacij ocenjuje, da za nadzor pravilnosti prikazovanja delovnega časa na terenu, obračunavanja potnih stroškov in domnevnih nepravilnosti pri delu študentke s strani delodajalca upoštevajoč navedeno obstaja zakonska pravna podlaga (v določbah ZDR-1 in ZJU). ZDR-1 to tudi izrecno določa v
- odstavku
- člena, ki določa, da se v primerih občasnega ali začasnega opravljanja dela dijakov in študentov ter volonterskega opravljanja pripravništva uporabljajo določbe ZDR-1 o prepovedi diskriminacije, enaki obravnavi glede na spol, delovnem času, odmorih in počitkih, o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let starosti, ter o odškodninski odgovornosti. Tak nadzor pa delodajalec lahko zaupa detektivu, pri čemer mora pred pričetkom izvajanja nadzora predstojnik delavca najprej opozoriti, da obstajajo razlogi za sum o zlorabi, ter mu omogočiti, da se o tem izjasni. Skladno z
- členom ZDD-1 detektiv naslednja upravičenja:– zbira podatke od oseb ali iz javno dostopnih virov,– pridobiva podatke iz evidenc,– osebno zaznava,– uporablja tehnična sredstva.
- člen ZDD-1 pa podrobneje ureja osebno zaznavo. Prvi odstavek tako določa, da lahko detektiv pridobiva informacije tudi z neposrednim osebnim zaznavanjem na javnih krajih ali iz javnih krajev, javno dostopnih odprtih in zaprtih prostorov ter krajev in prostorov, ki so vidni z javno dostopnega kraja in prostora. Drugi odstavek istega člena določa, da ne sme pri izvajanju upravičenja iz prejšnjega odstavka detektiv posegati v zasebni zaprti prostor in zasebni prostor, ki ga je posameznik s postavitvijo kakršnekoli ograje, prepreke ali razvidne oznake oziroma opozorila ločil od javnega in na ta način navzven nakazal, da gre za zasebni prostor.ZDD-1 tako jasno opredeljuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji sme detektiv izvajati svoja zakonska upravičenja. ZDD-1 v prvem odstavku
- člena določa, da detektiv opravlja dejavnosti izključno na podlagi pisnega pooblastila, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz ZDD-1, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila. Iz navedene določbe izhaja predvsem, da detektiv samostojno, brez pisnega pooblastila naročnika, ne more delovati. To izhaja tudi iz drugega odstavka
- člena ZDD-1, v katerem zakon določa obliko in vsebino vložitve zahteve za posredovanje podatkov – pisno pooblastilo.Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da delodajalec nadzor preko pooblaščenega detektiva lahko izvaja ob zgoraj navedenih pogojih in omejitvah.Prijazen pozdrav.Informacijski Pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Maja Vesel Bertoncelj, univ. dipl. prav., raziskovalka Informacijskega pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026